Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj okoli 30 alpinističnih odprav z vsega sveta, Česnu (Alpski gorniški klub), Stražarju (Akademski AO) in Britancu Tomu Livingstonu pa je uspelo avgusta lani preplezati prvenstveno 2400-metrsko smer v severnem ostenju Latoka I in se 9. avgusta povzpeti na 7145 metrov visok vrh ter se tako v zgodovino vpisati z drugim vzponom na ta pakistanski sedemtisočak in prvim uspešnim vzponom s severne strani.

Luka Stražar, Tom Livingstone in Aleš Česen bodo za premierni vzpon na Latok I s severne strani prejeli zlati cepin. Foto: Tom Livingstone

"Letos bodo nagrajeni trije vzponi, poleg našega še dva, žal sicer posthumno. To sta solovzpona Davida Lame in Hansjörga Auerja, ki sta žalostno končala letošnjo pomlad v Kanadi. Težko in nehvaležno je primerjati in vrednotiti različne vzpone. Našemu je neko dodatno žlahtnost prav gotovo dodala tudi vsa res pestra zgodovina neuspešnih poskusov v ostenju Latoka, seveda ob vseh drugih odlikah nekega vrhunskega vzpona v najvišjih gorah, ki jih ta vzpon nedvomno ima," poudarja Česen.

Česen: Odprave ne podoživljam z nostalgijo ali čustvenim nabojem
Stražar je trenutno na alpinistični odpravi Zanskar 2019 v indijski Himalaji, zato nam njegovih prvih vtisov ob novici o zlatem cepinu ni uspelo pridobiti, medtem ko Česen leto dni po uspešni odpravi na Latok pravi: "Moram priznati, da odprave ne podoživljam z neko nostalgijo ali velikim čustvenim nabojem, bolj po 'sili razmer', saj sem imel na to temo pozimi precej predavanj. Ko so se stvari končno umirile, je zdaj prišla še ta nagrada. Nekako me ta odprava noče pustiti pri miru, pa s tem ne mislim kaj slabega ali da bi se pretirano pritoževal. Pač ko prideš domov, te prej ali slej tok življenja odnese naprej. V alpinističnem smislu se mi zdaj spet neti ogenj, ki je motivacija za naprej. Ampak pri tem vzpon na Latok nima večje teže kot pač moja celotna alpinistična in življenjska pot."

Na vrhu 7145 m visokega Latoka I v Pakistanu. Foto: Luka Stražar

Česen in Stražar že drugič prejela zlati cepin
Oba alpinista bosta zlati cepin za alpinistične dosežke prejela že drugič. Stražar ga je z Nejcem Marčičem prejel že leta 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu, Česen pa z Markom Prezljem in Luko Lindičem (letos je bil z Ines Papert v naboru izstopajočih vzponov za prvo zimsko prečenje Watzmanna v Alpah v enem dnevu) leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji.

Zlati cepin posthumno še za Avstrijca Lamo in Auerja
Poleg Slovencev in Britanca bosta z zlatim cepinom posthumno nagrajena še avstrijska alpinista - David Lama za solovzpon na Lunag Ri (6907 m) v Himalaji in Hansjörg Auer za solovzpon na Lupghar Sar West (7200 m) v Karakorumu. Letošnji prejemnik zlatega cepina za življenjske dosežke je poljski alpinist Krzystof Wielicki, znan po svojih zimskih, prvenstvenih in solovzponih na osemtisočake.

Spopad z vratolomno steno. Foto: Tom Livingstone

Mednarodna žirija izmed 58 vzponov nagradila tri
Že drugič zapored bodo zlate cepine podelili na gorniškem festivalu v Ladeku na Poljskem, in sicer med 19. in 22. septembrom 2019. Mednarodno žirijo, ki je izmed 58 izstopajočih vzponov v letu 2018 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Sandy Allan, Kazu Amano, Valeri Babanov, Jordi Corominas, Fred Degoulet, Ines Papert in Andrej Štremfelj, ki je lani kot prvi Slovenec prejel zlati cepin za življenjsko delo in tako postal edini Zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon.

V 27 letih podeljevanja devet zlatih cepinov za Slovence
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 27 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 postal tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solovzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydnom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Septembra letos pa bosta torej drugič nagrajena Česen in Stražar.