XIV. zimske olimpijske igre so bile športni vrhunec za 1272 nastopajočih iz 49 držav v šestih športih. V desetih športnih disciplinah se je v radiju pičlih 25 kilometrov zvrstilo vseh 39 končnih odločitev, ob katerih so se delile zlate, srebrne in bronaste snežinke.

Končevalo se je obdobje iger z dobrimi tisočimi športniki, začelo se je širjenje zimskih iger, kar je omogočil denar od televizijskih pravic, olimpijsko gibanje pa se je rešilo bankrota.

V osrčju takratne Jugoslavije so se napovedovale zelene igre brez snega, a zadnji hip je narava pričarala pravljično kuliso z obilico snega. K temu so prebivalci glavnega mesta Bosne in Hercegovine dodali človeško toplino, športniki pa uprizorili nekaj nepozabnih športnoromantičnih dosežkov. Jugoslavija je bila za organizacijski trud nagrajena s prvo zimsko olimpijsko medaljo in Jure Franko je hipoma postal legenda nekdanje skupne države.

"Sarajevo 1984" v spominu udeležencev in obiskovalcev živi kot najtoplejše igre in pod črto najuspešnejše v prvih 60 letih obstoja zimskih iger. Pri veteranih zimskih spektaklov jih je prekosil le Lillehammer 1994. Za nameček so se knjigovodsko končale z dobičkom, čeprav s pomočjo in prijemi socialističnega sistema.

Bele olimpijske igre, kot se je ZOI oprijel vzdevek, so bile tisti trenutek doma in v tujini dojete in sprejete kot izjemen uspeh. A takrat pred 40 leti še nihče ni slutil katastrofe, ki je čez pičli dve olimpijadi doletela ljudi in mesto. Obkoljeno mesto v krvavi vojni je dalo idiličnim podobam olimpijskih iger iz februarja 1984 novo razsežnost in nostalgičen spomin.

Ob tej priložnosti je MMC pripravil tudi poseben portal, posvečen osvetljevanju takratnega dogajanja, vseh velikih in malih zgodb, pa tudi zbiranju vaših spominov na ta čas.

Vabljeni k dolgemu branju in sodelovanju!