Ryan Crouser je olimpijski naslov osvojil z dvema metoma. Foto: EPA
Ryan Crouser je olimpijski naslov osvojil z dvema metoma. Foto: EPA

Na portalu Športni SOS se tokrat vračamo v Tokio in odgovarjamo na vaše olimpijsko vprašanje. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

Vabljeni k sodelovanju

Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju.

Športni SOS deluje tudi v avdioobliki ‒ naročite se na podkast SOS-odmev!

Usain Bolt je leta 2015 v štafeti v Nassauu 100 metrov pretekel v času 8,65, kar je najhitrejši njegov uradno izmerjen čas na tej razdalji. Foto: EPA
Usain Bolt je leta 2015 v štafeti v Nassauu 100 metrov pretekel v času 8,65, kar je najhitrejši njegov uradno izmerjen čas na tej razdalji. Foto: EPA

1793. S prijatelji smo si zastavili vprašanje − v katerem športu se na olimpijskih igrah teoretično najhitreje pride do zlate medalje. Moj odgovor bi bil štafeta 4 x 100 metrov. Mislim, da je nekoč Usain Bolt na tak način osvojil zlato medaljo v samo 9,2 sekunde (leteči start). V polfinalu ni nastopil, saj se lahko tekmovalce menja za štafeto, in je nastopil samo v finalu. In tako je v slabih 10 sekundah postal olimpijski prvak.
Simon Bernard

Usain Bolt je na olimpijskih igrah v Londonu 2012 tekel v zadnji predaji, njegov čas je bil celo krepko boljši od devetih sekund, svojo stotko je namreč pretekel v času 8,70 sekunde. Če bi bili sicer popolnoma natančni, je za nastop potreboval več kot 10 sekund, saj je že pred uradnim začetkom merjenja časa začel teči in pridobivati hitrost. Čeprav se ta del ni štel v končni izid, pa je bil uvodni del pomemben za "uradno" stotko, saj jo je zaradi višje začetne hitrosti lahko hitreje pretekel.

Brenno je edini nastop za reprezentanco do 23 let zbral na prijateljski tekmi pred igrami v Tokiu, ko je Brazilija igrala proti Srbiji. Foto: EPA
Brenno je edini nastop za reprezentanco do 23 let zbral na prijateljski tekmi pred igrami v Tokiu, ko je Brazilija igrala proti Srbiji. Foto: EPA

Če smo pri teoriji, je naslov olimpijskega prvaka mogoče osvojiti tudi brez ene same sekunde nastopa. Tak primer je, denimo, primer (vsaj) nogometaša Brenna. Brazilci so ubranili naslov olimpijskega prvaka, omenjeni vratar je bil na vsaki od šestih tekem v vlogi rezervnega vratarja. Na nobeni tekmi ni dobil priložnosti za nastop, a vseeno osvojil zlato olimpijsko medaljo.

Seveda lahko še v kakšnem športu najdemo igralce s podobno vlogo, če pa pri izhodiščnem vprašanju dodamo še pogoj, da gre za individualni šport, vsaj v primeru letošnjih iger v Tokiu pridemo do ameriškega suvalca krogle Ryana Crouserja.

Ta je za olimpijski naslov potreboval vsega dva meta, enega v kvalifikacijah, zmago pa si je zagotovil že s prvim sunkom v finalu. Nastopil je sicer tudi v vsaki od naslednjih petih serij in prav v zadnji postavil nov olimpijski rekord (23,30). Za olimpijsko zmago je torej potreboval le dva sunka. Pri merjenju časa enega sunka lahko sicer uporabljamo različna merila, kaj vse že sodi v izvedbo nastopa, po moji (nestrokovni) oceni gre za čas med dvema in štirimi sekundami. V vsakem primeru gre za zelo kratek čas, v katerega pa je bilo vloženo ekstremno veliko časa v podobi številnih let treningov.