Na podkastu Številke ta teden gostimo Darjo Potočan, ki deluje na Radiu Slovenia International. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Prehitro koga obsodimo
Številke so prepletene v naših življenjih, Darjo Potočan moti, da na ljudi prepogosto gledamo kot na številke: "Moti me prehitro etiketiranje, čeprav se sama večkrat zalotim pri istem početju. Vsak človek je posameznik in takega ga je treba obravnavati. Večkrat se je treba v koga drugega znati vživeti, mimo tega gremo v življenju prevečkrat, prehitro koga obsodimo, ne da bi razumeli, da se za tem skriva še kakšna zgodba, ki je ne poznamo."

O odnosu Ljubljana - Maribor v teoriji ...
Slovenija je sicer majhna, a ogromno stvari je vezanih na Ljubljano. Ali dejstvo, da prihaja iz Maribora, povečuje njen senzor za krivice? Radijka se deloma strinja: "V veliki meri to velja, ne strinjam pa se z Ljubljano kot izgovorom za lastno nedejavnost. Ljubljano imam izjemno rada, tu sem bila tudi rojena. Veliko večino življenja živim v Mariboru, ki ga imam tudi zelo rada. Maribor se prepogosto izgovarja, da je Ljubljana za vse kriva. Po drugi strani je pa res, da tisti, ki živijo le v Ljubljani, ne vidijo, kaj se dogaja drugje. Na ta način veliko zgodb in reči, ki so pomembne za vse druge ljudi, ki jih je vendarle več kot milijon, prehitro postane nepomembnih in nevidnih."

... in praksi
Pri tem pomembno vloga igrajo tudi mediji. "Pred dnevi je bilo na Štajerskem in na Koroškem izjemno neurje, ki je povzročilo ogromno škode in težav. Ves vzhod Štajerske je bil dobesedno odrezan. Delovanje vlaka je bilo prekinjeno, kar nekaj cest je bilo zaprtih. Maribor je bil prvič po mnogih letih poplavljen. Šlo je za veliko reč, če bi se zgodila v Ljubljani, bi verjetno zajemala prvih 20 minut vsakih poročil. Tisti dan pa je bila glavna tema vseh poročil cestna zapora v Ljubljani. Verjamem, da je bilo neprijetno. A če pogledam daljnosežne posledice, ki jih je imela na življenje ljudi, pa razen tega, da so eno uro pozneje prišli do cilja, ni imela. Tistim, ki so ostali brez premoženja ali cest, pa je predstavljalo veliko večjo težavo," je razložila Potočanova.

Začelo se je s povabilom Mitje Čandra
Njena ljubezen z radiem traja že več kot 20 let, za vse je bilo krivo srečanje z Mitjo Čandrom. "Nekoč me je slišal na nekem literarnem večeru in me povabil, da bi prišla na Radio Marš, kjer bi prebrala Vrata, kratko zgodbo Janija Virka. Takrat se je vse začelo in končalo. S tistim vstopom sem ostala na radiu," se spominja svojih začetkov.

Komercialne postaje so vlekle razvoj
Od takrat je zamenjala več radijskih postaj, zadnja leta deluje na Radiu SI. "Komercialne postaje so začele vleči razvoj, a ne vedno v pravo smer. Dobro je bilo v smislu tehnologije in modernizacije. Tudi moj Radio SI gre v smer tehnološke posodobitve. Tudi en sam človek lahko vodi tehniko (upravlja mizo) in govori. To ni najslabša stvar na svetu, tega se ni treba bati. Komercialne radijske postaje to počnejo že 20 let. Res pa je, da je komercializacija medijev prinesla to, da so se izgubile vsebine, teža samega sporočanja," primerja radijske postaje.

Začetna igrivost prešla v formo
Kako primerja postaje? Darja Potočan razmišlja: "Komercialni mediji so začeli biti bitko za poslušalce, zato so začeli najemati tuje svetovalce. Takrat se je stvar močno prevesila v smer gledanja samo na številke, ne pa na sam pomen delovanja. Začetna igrivost komercialnih postaj se je izgubila v neko formo, kar je daleč od dobrega. Po drugi strani pa je to potegnilo naprej druge postaje, kot je Val 202. Sama delam na postaji, ki je mešanica med obema formama."

Gost se je prepogosto izgubil
Več kot leto in pol soustvarja podkast Marsowci. Čeprav je že dolgo predana radiu, se je v tem formatu predala zaradi večje svobode. "K sodelovanju me je povabil novinarski kolega Lenart J. Kučić. Takrat sem deloma še delala na komercialki in deloma na nacionalki. Povsod se je treba držati pravil, kjer so govorne forme precej kratke. Ne da bi strašno rada dolgo govorila, a pri vseh formah se je gost izgubil. Bolj je šlo zadovoljevanje kratkih, navideznih in površnih informacij. To me je začelo obremenjevati. Radio ni moja služba, odkar dobro vem zase, je radio tisto, kar počnem z največjim užitkom. Ko se to umakne, iščeš možnost, kje lahko to počneš. S podkastom lahko tako izpolnim del sebe, ki sicer ne bi prišel do izraza."

Zelo jo moti psevdoznanost, ki se je v zadnjem času precej razširila. "Razsvetljenstvo je človeštvu prineslo lepe stvari, umetniške dosežke in znanstvena odkritja. V 20. stoletju je šel napredek seveda še dlje, življenje se je podaljšalo in izboljšalo. Potem pa se znajdem v okolju, kjer me obdajajo ljudje, ki s hevristikami, ki jim pomagajo preživeti, iščejo odgovore v izjemno spornih zadevah, ki lahko povzročajo morda celo škodo. To me žalosti," je še dodala.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Darja Potočan razmišlja še o branju, bralnih nasvetih, glasbi, skupini Shyam, slepoti, poznejšem študiju psihologije, prostovoljnem delu ...

Glasbeni izbor Darje Potočan: Sophie Hunger - Die Ganze Welt