Severa Gjurin je pevka in likovnica. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Severa Gjurin je pevka in likovnica. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Severa Gjurin
Pogosto nastopa na dobrodelnih koncertih. Foto: MMC RTV SLO

Naj pazijo na svoj zvok in vsebino. Pevec je tisti, ki mora paziti na to. Ni dobro, da drugemu prepustiš odločitev, kakšen naj bo tvoj zvok ali katere pesmi bi moral peti. Dobro je biti izbirčen, hkrati pa moraš tudi koga povabiti k sodelovanju. Mislim, da so pevke pri nas preveč pasivne.

Severin nasvet mladim pevcem in pevkam.
Severa Gjurin
Njena čutilna likovna delavnica je namenjena otrokom med 4. in 15. letom. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Severa Gjurin
Zadnja leta zelo rada posluša klavir. Foto: MMC RTV SLO

Nemalokrat se ji zgodi, da organizatorji koncertov napačno izgovorijo njeno ime in/ali priimek, zato jih običajno prej opozori na to. Na napake pa sicer ni pretirano občutljiva, "saj dobro poznam teoretično ozadje ustvarjalnega procesa. Človek mora biti pripravljen narediti napake. Imeti moraš fluiden um, to je ena osnovnih sestavin ustvarjalnega naboja, zato moraš biti tudi pripravljen, da te napake sprejemaš."

Umetnost prinaša svobodo
Ustvarjalne "napake" v umetnosti namreč lahko vodijo do stvaritve novih, neslutenih izdelkov ali celo umetniških svetov. Pri tem glasbenica razmišlja: "Sploh ni nujno, da ima vsak umetnik narejeno šolo in je prehodil celotni proces spoznavanja konkretnih stvari, da je v končni fazi prišel do abstrakcij. Se pravi, ni nujno, da zna vsak narisati študijsko figuro. V umetnosti je več svobode, težko operiraš z istimi argumenti. Umetnost nima svoje definicije, ves čas se spreminja, ker je svobodna, zato lahko z njo eksperimentiraš."

Poudarek na delu
Pri večnem vprašanju razmerja nadarjenost in dela, sama prisega na delo: "Veliko znanih stavkov pravi, da je 99 odstotkov dela in le en odstotek talenta. Bolj ali manj se vse polaga na delo in prav je tako. Talent ti je že dan, zdaj pa je od tebe odvisno, da se z njim ukvarjaš in ga izkoristiš."

Veliko povabil za sodelovanje
Severa Gjurin je večji del svojih glasbenih projektov ustvarila v sodelovanju z drugimi glasbeniki. Zato ni nenavadno, da na njej naslov prihaja kar nekaj vabil. "Teh je morda več, kot jih v povprečju prejme slovenski glasbeni ustvarjalec. Ob teh vabilih se vprašam, ali ima smisel sodelovati, če je čutiti igro. Vprašam se, ali me pritegnejo, ali je zanimivo, ali gre za vibracijo, energijo. Običajno si vzamem kar nekaj časa za odgovor," prizna v smehu.

Skupnost - pomagamo si med seboj
Zelo pogosto se odzove vabilom za sodelovanje pri dobrodelnih koncertih. "Z bratom Galom imava politiko, da bi moral obstajati res neki posebni razlog, da se dobrodelnih koncertov ne bi udeležila. Včasih me vprašajo, za koliko bi prišli nastopat, kar me vedno preseneti. Eno je, da vzameš potne stroške, a mislim, da lahko tudi sami plačamo tank goriva. Če razumemo karakteristiko naše skupnosti, potem veš, da si pomagamo med seboj. Včasih bi hotela zažugati državi, 'zakaj moram hoditi na dobrodelne koncerte, da zbiramo za razne zdravniške aparate ali šolske malice ... Ta misel ('da delamo namesto države, op. a') je grenka, a to me ne ustavi."

Rada dela z bratom
Pevka ima nasvet za mlade ustvarjalce: "Naj pazijo na svoj zvok in vsebino. Pevec je tisti, ki mora paziti na to. Ni dobro, da drugemu prepustiš odločitev, kakšen naj bo tvoj zvok ali katere pesmi bi moral peti. Dobro je biti izbirčen, hkrati pa moraš tudi koga povabiti k sodelovanju. Mislim, da so pevke pri nas preveč pasivne." Severa ima pri tem - kot pravi sama - veliko sreče, saj za njen zvok skrbi njen brat Gal Gjurin. "Tisti, ki delamo v glasbi, a ne igramo instrumentov ali pišemo komadov, se moramo zato malo bolj angažirati za zvok in avtorje komadov. Sama sem od začetka kariere privilegirana, da lahko delam z bratom. Vseeno velja, da če si samo pevec, še vedno obstaja precej možnosti za uspeh. Treba je imeti odprte oči in se povezovati."

Dobra pšenica, dober kruh
Njen glas velja za sanjav, ki poslušalca lahko zapelje daleč stran. Kakšna glasba naredi pri njej tak učinek? "Klavir. Zadnja leta precej poslušam klavir. Od Clauda Debussyja do Billa Evansa. Rada imam malo bolj umirjene stvari, ki pa so še vedno melodične." Gostja se strinja s hipotezo, da bi bila pred 30–40 leti s svojo glasbo precej bolj na očeh javnosti in medijev. "Takrat so bile stvari precej drugačne, nekatere boljše, druge slabše. Opažam, da prihaja do resignacije, češ - vse je na internetu, vse je po naročilu. Škoda bi se bilo temu umakniti, ljudem je treba dati dobro pšenico v dober kruh, potem pa se nekaj zgodi, zato je treba razmišljati glede na vsebino."

Še vedno sanja, "tako na umetniškem kot življenjskem področju. Na obeh področjih si pustim sanjati, a to sploh ni tako preprosto. Ko si starejši, se sanje spremenijo v primerjavi s časom, ko imaš 16 ali 20 let. A treba je sanjati," je pogovor sklenila.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora s Severo Gjurin (kliknite na spodnjo sliko), v katerem pevka govori še o sodelovanju v projektu Črni labod, sodelovanju z bratom (zakaj ga primerja z Baltazarjem), izpostavljenosti v medijih, čutilno obarvanih likovnih delavnicah, številkah ...


Naj pazijo na svoj zvok in vsebino. Pevec je tisti, ki mora paziti na to. Ni dobro, da drugemu prepustiš odločitev, kakšen naj bo tvoj zvok ali katere pesmi bi moral peti. Dobro je biti izbirčen, hkrati pa moraš tudi koga povabiti k sodelovanju. Mislim, da so pevke pri nas preveč pasivne.

Severin nasvet mladim pevcem in pevkam.