Obiskali smo studio za sinhronizacijo, kjer se je k delu ravno odpravljala igralka Tjaša Železnik. Igralka je vsega nekaj minut prej dobila kup papirjev, na katerih jo je čakalo besedilo. Naslovnica je razkrila animirano serijo. "Gre za slovaško risanko Mimi in Liza, pravkar sem izvedela nekaj podrobnosti, igrala bom mamo," je med listanjem na glas razmišljala.

Odločila se je za svoj naravni glas
Pri izbiri ustreznega glasu običajno nima nobenih težav: "Nisem se še odločila, a mislim, da bom uporabila kar svoj naravni glas. Najprej malo pogledam risanko, da vsaj vidim vsebino, potem pa bomo šli od dela do dela, kjer govori moj lik, se ustavili in posneli moj tekst." Mimi in Liza je slovaška animirana serija, v ospredju je slepa deklica Mimi. Serija bo na spored RTV Slovenija prišla v začetku naslednjega leta.

V slušalkah ima izvirni zvok
Sinhronizacija je specifična, saj s snemalcem običajno dela en sam igralec. Pri gledališki ali filmski igri je položaj drugačen, saj gre v resnici tudi za interakcijo več ljudi, tu pa je igralec prisiljen, da besedilo interpretira nekomu drugemu, čeprav je v resnici sam "To me sploh ne moti, pri sinhronizaciji se zberem na svoj lik. V slušalkah slišim zvok iz originalne risanke, zato odgovarjam kar njim, kar mi pomaga," je razložila Tjaša Železnik. Eno od načel sinhronizacije pravi, da se govor in odpiranje ust junaka na zaslonu čim bolj ujemata. "Včasih moramo dodajati besede, želja je, da lik govori, ko odpira usta."

Uživala, ko je sinhronizirala Čarlija
Pravi, da ima v sebi ogromno različnih glasov, najbolj pa uživa: "Ko sem fant. V risanki Čarli in Lola sem Čarli, še moji kolegi ne morejo razumeti, da je to res moj glas." Proces iskanja ustreznega glasu ji ne predstavlja zadrege, več težav ima pri ohranjanju glasu: "Pravi glas hitro najdem, a potem ga moraš ves čas loviti, sploh če je veliko delov. Spomnim se, da me je režiserka opominjala, da sem šla preveč visoko, da sem preveč punčka in sem morala glas znižati."

Učna ura: branje pravljic
Tjaša je mama triletne deklice. "Na neki način vadim, ko ji prebiram ogromno pravljic. Tam igram vse like in vsi imajo svoje glasove. Res z velikim užitkom berem pravljice svoji hčerki. Tam imam cele male nastope, ona pa tudi uživa." S hčerko pogosto skupaj gleda risanke. "Redko me prepozna, ko me spozna, se zasmeji in zakriči od veselja."

Navdušil jo je lik Pike Nogavičke
V svojem otroštvu je izjemno rada spremljala sinhronizacije, v katerih je svoj glas posojal Jurij Souček. "Bil je res mojster," pravi Tjaša Železnik, ki je v otroštvu precej časa namenila tudi knjigam: "Hotela sem biti Pika Nogavička, ki me je čisto prevzela. Ko jo berem svoji hčerki, vidim, da tudi tudi njo čisto prevzame. Pika je tak svoboden lik, čisto poseben."