Mihael Sekavčnik na fakulteti za strojništvo vodi katedro za energetsko strojništvo, je tudi vodja laboratorija za termoenergetiko. Foto: BoBo
Mihael Sekavčnik na fakulteti za strojništvo vodi katedro za energetsko strojništvo, je tudi vodja laboratorija za termoenergetiko. Foto: BoBo
Nafta
Nafta je eden glavnih energentov v današnji družbi. Foto: Reuters
Številne okoljevarstvene organizacije želijo, da se človeštvo odpove fosilnim gorivom. Foto: Reuters
Najbolj zelena energija je ta, ki je sploh ne uporabljamo, je prepričan Sekavčnik. Foto: BoBo
Vse večja želja je izkoriščati energijo Sonca. Foto: Reuters
Slovenija nima najboljših pogojev za uporabo vetrne energije. Foto: Reuters
Mihael Sekavčnik
Mihael Sekavčnik. Foto: BoBo

Hitro zgodovino nastanka je povzel Mihael Sekavčnik s fakultete za strojništvo: "Osončje je staro 4,6 milijarde let, živa bitja na tem planetu obstajajo vsaj 3,5 milijarde let. To pomeni, da se je na Zemlji že zelo zgodaj začela akumulacija organskih snovi. V naravi poteka več krogov, v katerih se biogena organska snov pretvarja. Presežek organske snovi, ki je od Sonca dobil svojo primarno energijo, se je začel akumulirati v zemeljski skorji. Od takrat lahko govorimo o virih fosilnih goriv. Premogi so stari več kot 350 milijonov let, kar pomeni, da je bil že takrat na Zemlji presežek lesne biomase, ki mu ni uspelo razpasti v osnovne gradnike, zato se je v obliki biomase akumuliral v zemeljski skorji. To je na neki način deloma tista energija, do katere danes dostopamo pri energijski oskrbi."

Človek je izkoristil manjši del zalog
Sekavčnik opozarja, da človeku do velike večine teh zalog ne bo nikoli uspelo priti: "Razlogov je več: tehnični, ekonomski in tudi geografski. V dosedanji (antropološki) zgodovini nam je uspelo izkoristiti manjši del fosilnih zalog, ki jih je Zemlja sproducirala v svoji zgodovini." Pri tem dodaja še besedo k sreči in razloži: "Prvič je to sreča za človeka, ker je požrešen in razuzdan. Če bi prišel do teh zalog energije, ne verjamem, da bi jih koristno uporabil. Druga sreča pa velja za ekosisteme in naravno okolje, ker bi bilo z uporabo teh goriv ekosistemu storjeno veliko škode."

Človek je razvajeno bitje
Tudi profesor s katedre za energetsko strojništvo eno izmed ključnih težav vidi v rabi energije: "Danes je človek zelo razvajeno bitje, hkrati je treba poudariti, da je razvajenih ljudi približno ena tretjina. Dve tretjini populacije nima te sreče, da bi imela dostop do tega ugodja, ima pa popolnoma enake pravice, da bi do tega prišla. Žalostna resnica pa je, da planet tega ne bi prenesel. Ena tretjina človeštva porabi bistveno preveč, kot je obnovitvena sposobnost tega planeta." Pri tem nima v mislih le vpliva na podnebje: "Ampak na vse naravne vire. Pomislimo na pridelavo hrane, (umetna) gnojila, energijo, ki je potrebna za predelavo hrane, in vso industrijo, ki je nanjo vezana. To je z okoljskega vidika zelo problematičen dejavnik."

V 50 letih porabimo toliko energije kot v vsej zgodovini skupaj
In kakšna je njegova energetska vizija v letu 2050? "Če upoštevamo zgodovinsko krivuljo rasti primarne rabe energije, bomo ugotovili, da jo lahko aproksimiramo z eksponentno funkcijo. Ta nam hitro pove, da človeštvo vsakih 50 let podvoji porabo primarnih virov energije, kar z drugimi besedami pomeni, da človek v 50 letih porabi toliko energije, kot jo je v vsej predhodni zgodovini skupaj. Hitro lahko izračunamo, da v prihodnjih 50 letih iz narave ne bomo mogli pridobiti toliko energije, da bi zadostili tej eksponentni funkciji. Smo na omejenem planetu, ki ima omejene primarne vire. Danes se špekulira, da zelo neučinkovito izrabljamo velike količine sončne energije, ki vpada na zemeljsko površje, ampak tukaj so mnogotere težave, naravne, tehnološke, ekonomske, ki postavljajo novim tehnologijam resne ovire na poti do uporabe," je previden sogovornik.

Energetika je zgolj servis
Ne glede na to, ali govorimo o 30 ali 100 letih, zemeljska pipica se bo nekoč zaprla, pri čemer pa profesor spreminja zorni kot: "Energetika kot sektor širšega družbenoekonomskega sistema je zgolj servis, ki zagotavlja energijske tokove za dejavnost družbe. Motor družbenoekonomskega sistema je dejansko ekonomski sistem, v katerega smo vpeti, in ta diktira tempo. Torej se bo treba vprašati, ali v celotni sliki ni morebiti kaj narobe z ekonomskim sistemom, ker energetika bo vedno in izključno zgolj v funkciji zagotavljanja ustreznih energijskih tokov."

Najbolj zelena energija je tista, ki je ne uporabljamo
Pogled v prihodnost tako nujno terja razmislek o alternativnih virih. Sekavčnik pri tem poudarja, da sončno in vetrno energijo deloma že uporabljamo: "Slovenija sicer ni posebej dobro prevetrena, zato naša država ni znana po vetrni energiji. Imamo pa vodne elektrarne, že od davnih časov vemo, da se je ta energija uporabljala za mletje žita, danes so jih nadomestile hidroelektrarne. Poznamo še geotermalno energijo, ki je zelo omejena. Obstajajo obeti z jedrsko fuzijo, gre za neki način kopiranja procesov, ki potekajo na Soncu, pa tudi jedrsko fisijo, se pravi cepitvijo težkih elementov. Pri prihodnji energijski oskrbi ne bo pomembno samo vprašanje, kako bomo prišli do te energije, ampak predvsem, ali jo bomo pametno porabljali. Najbolj zelena energija je tista, ki je ne porabimo."

Dokler ne bomo usklajeni, ne bo rezultatov
Pri tem vprašanju je zelo pomembno različno izhodišče številnih držav. Tiste, ki so šele v razvoju, prisegajo na fosilna goriva, razvite pa že dejavno delujejo v logiki obnovljivih virov, s čimer se strinja tudi Sekavčnik, a dodaja: "Po drugi strani ekonomski sistem zagovarja globalizacijo. Na eni strani bi želeli imeti prost trg dobrin, dela, kapitala in energijskih virov po vsem planetu, po drugi strani pa posamezne države izvajajo popolnoma različne politike v povezavi z izrabo energijskih virov vključno z okoljskimi politikami. Dokler na planetu ne bomo usklajeni, da bo tako rekoč ves svet izvajal ukrepe, usklajene s ciljem po ohranitvi planeta, toliko časa ne bo ustreznih rezultatov, rezultata ne more biti, če sile delujejo v različne smeri."

Odnos do energetike kot do zdravja
(Žalostna) realnost pa je, da usklajenost nastopi šele ob velikih nesrečah. "Dejansko se izkaže, da človeka streznijo samo res težke situacije. Za Slovenijo je bila mini težka situacija ob žledu, ko je za nekaj dni del Slovenije ostal v temi, takrat smo lahko videli, kakšne razsežnosti za sabo potegne težava neoskrbe z električno energijo. Predstavljamo si velika urbana središča, v Sloveniji jih seveda nimamo. Kaj se zgodi v takih primerih, ko za nekaj dni zmanjka električnega toka? Popolnoma infarkten položaj za vse tiste ljudi, ki so ujeti v takih sistemih. V strokovnih krogih velikokrat slišimo, da zahodna civilizacija v urbanih središčih velikokrat vozi zelo po robu zmogljivosti sistema. Skratka, v določenih situacijah smo zelo blizu razpada elektroenergetskega sistema." Ob tem se je vrnil na izhodiščno premiso razvajenosti: "Tehniki smo krivi, da je percepcija splošne populacije do energijske oskrbe takšna, kot jo imamo danes. Zanesljivost in varnost energijske oskrbe sta tako samoumevni, ker smo zgradili takšne energetske in distribucijske sisteme, da se povprečni uporabnik tako rekoč nikoli ne vpraša po tem, od kod ta energije pride, ali morebiti podvomi, da bi jo kdaj zmanjkalo. Vedno je na razpolago. Težav se zavemo šele tedaj, ko te dobrine več ni. To je podobno kot z zdravjem. O njem se sprašujemo šele, ko zbolimo."

Leta 2050 brez tradicionalnih virov energije ne bo šlo
In kakšen je njegov pogled na energijsko oskrbo leta 2050? "Energijska mešanica bo deloma drugačna, kot je danes. Kljub vsemu se bojim, da brez tradicionalnih virov energije ne bo šlo. Premog bo po vseh projekcijah iz različnih agencij še lep čas igral pomembno vlogo pri energijski oskrbi, če nam je to všeč ali ne. Prav tako bo jedrska energija igrala pomemben delež pri oskrbi, ne glede na to, da se nekatere države umikajo s tega področja, na drugih delih sveta pa se ta tehnologija veselo razvija. Opazen bo premik k obnovljivim virom energije, ampak temu premiku še zdaleč ne bo uspelo pokrivati naraščajočih potreb," je previden. Je pri pogledu v prihodnost več želje ali strahu? "Sem realist. Energetika je vajena očitkov, da je tista, ki ustvarja pretežni del škodljivih izpustov v okolje. Po drugi strani pa je del energetskega sistema tudi potrošniški svet. Tukaj bo treba postopoma uvajati spremembe, postopoma bo treba spremeniti naše navade, odnos do življenjskih navad in pogled na pridobivanje energije za pokrivanje naših navad. Beseda realist pomeni izključno to, da ne želim širiti strahu. Sprememb se ne smemo bati, treba se bo zavedati, da energija verjetno ne bo več ekonomsko gledano tako dostopna, kot je danes, kar pomeni, da bo cena rasla. V strošek energije bo treba všteti tercialne stroške, ki danes nastajajo in jih mora družba pokrivati, zato da odpravlja posledice na okolju in zdravju."