Mladi egiptovski faraon, ki naj bi prestol zasedel pri komaj osmih letih, bi lahko po mnenju glavnega egiptovskega arheologa Zahija Havasa umrl zaradi zloma noge in zastrupitve kmalu po tem dogodku.

Havas je dejal, da ostanki Tutankamona, ta je Egiptu vladal pred 3.300 leti, ne kažejo nobenih sledi, ki bi vodile k umoru, kljub skrivnostnim govoricam, ki so krožile okrog njegove smrti.

Teza se je pojavila leta 1968, ko so mumijo prvič rentgensko slikali in našli drobce kosti pri tilniku. O skrivnostnem umoru je priznani ameriški egiptolog Bob Brier izdal celo knjigo.

Kot odgovor na te govorice so znanstveniki s podrobnejšo računalniško obdelavo - 1.700 tridimenzionalnimi 15-minutnimi posnetki poskušali razkriti pravi vzrok smrti. Strokovnjaki so ugotovili, da Tutankamon ni imel prirojene bolezni hrbtenice, poškodovanega hrbtnega koša in da ni umrl zaradi nenadne bolezni.

Skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali dva Italijana in Švicar, navaja, da je lahko do zloma noge prišlo tudi med balzamiranjem, nepojasnjena pa ostaja možnost zastrupitve, ki je na mumiji ne morejo odkriti. Mogoče v prihodnosti, ko bodo imeli še bolj izpopolnjeno tehnološko opremo.