Sudanski begunci. Foto: Reuters
Sudanski begunci. Foto: Reuters

Oddaja Globus bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija ob 21.35.

Zaradi nasilja, ki je izbruhnilo 15. aprila, je samo v Sudanu v letošnjem letu z domov zbežalo dva milijona ljudi. Pol milijona sudanskih beguncev je državo zapustilo, od tega se jih je v Egipt zateklo okoli 200 tisoč. Velika večina sudanskih beguncev pa je ostala v državi in odvisni so od mednarodne humanitarne pomoči. Predstavniki Svetovnega programa za hrano (WFP) mednarodno skupnost opozarjajo, da kar 19 milijonom ljudi v Sudanu zaradi vojne grozi lakota in da bo njihova organizacija za pomoč Sudancem v prihodnjih šestih mesecih potrebovala več kor 400 milijonov dolarjev. Michael Dunford, direktor Svetovnega programa za hrano za Vzhodno Afriko, ki koordinira humanitarno operacijo v Sudanu, pravi, da zaradi spopadov in tudi plenilcev, ki kradejo zaloge mednarodnih humanitarnih organizacij, le s težavo pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. "Ne moremo do ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, še posebej v Darfurju so razmere zelo težke," opozarja Dunford.

Sorodna novica V Sudanu po letalskih napadih začela veljati nova ustavitev spopadov

Varnih in urejenih zatočišč za begunce, ki bežijo pred spopadi med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo, pa v Sudanu ni.

2000 beguncev je zaradi spopadov v glavnem mestu Kartum zbežalo na 140 kilometrov oddaljeno zapuščeno perutninsko farmo v pokrajini Gezira na vzhodu države. Na zapuščeni farmi begunci nimajo ne tekoče vode ne stranišč in od tam so njihove izpovedi v svet prenesli tuji novinarji.

"Razmere so slabe," pripoveduje Muna iz Kartuma. "Tukaj je polno škorpijonov in kač." "Tudi mi smo ljudje in ljudje potrebujemo dostojanstvo," je tujim novinarjem na farmi dejal Malik, ki je prva tako zbežal iz glavnega mesta. Pred dnevi je bila sicer kratka, 24-urna prekinitev ognja in mnogi prebivalci Kartuma so ure miru izkoristili za beg.

"Zbežali smo pred vojno in želimo najti varno zavetje. A tudi tukaj smo v nevarnosti," pravi Malik.

Beg predvsem v revne države

Filippo Grandi, italijanski diplomat z bogatimi izkušnjami na misijah Združenih narodov, posvečenih beguncem, je od leta 2016 visoki komisar Združenih narodov za begunce. Pred dnevi je poudaril, da je napačna predstava na Zahodu, da večina beguncev beži v bogate države. "Večina ljudi na begu, okoli 76 odstotkov beguncev, zbeži v države, ki so revne. To sem v zadnjih letih že večkrat poudaril. Pomembno je, da tega ne pozabimo. Še vedno namreč prevladuje mnenje, da vsi begunci zbežijo v bogate države. To ne drži in tega se moramo zavedati."

V svetu je vse več konfliktov, zato je vse več ljudi na begu, pravi predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Babar Baloch, ki se ukvarja z Jugovzhodno Azijo. Predlani so mednarodne humanitarne organizacije reševale razmere v Afganistanu, lani so z domov bežali Ukrajinci, letos je izbruhnilo nasilje v Sudanu. Starim konfliktom se vsako leto pridružijo novi. "Iz Afganistana ljudje bežijo že 40 let. V reševanje konfliktov preprosto moramo vložiti več napora," pravi Baloch, ki bo za oddajo Globus spregovoril tudi o preganjanju Rohing v Mjanmaru. Prav pomoč Rohingam je ena od pomembnejših nalog Visokega komisariata za begunce v Jugovzhodni Aziji.

Nova tragedija v Sredozemskem morju

Vprašanje migracij in beguncev pa je bilo v zadnjih dneh v Evropi spet v ospredju zaradi tragedije ribiške ladje, ki je v sredo zgodaj zjutraj pred grško obalo potonila z nekaj sto migranti in begunci na krovu.

Po pričevanju preživelih je bilo na ladji od 400 do 750 ljudi, tudi ženske in otroci, okoli 100 jih je nesrečo preživelo. 9 ljudi, ki naj bi bili odgovorni za nesrečo in naj bi pripadali egipčanski kriminalni združbi, je grška policija priprla, grške oblasti pa so za pomoč pri preiskavi nesreče zaprosile Evropski policijski urad Europol. Medtem pa Evropska unija razpravlja o reformi evropske azilne politike in Španija, ki bo predsedovanje Evropski uniji prevzela 1. julija, obljublja, da bo dogovor o novi azilni politiki pod streho spravila prav v času svojega predsedovanja.

"Hudodelci in trgovci z ljudmi prežijo na obupane ljudi. Nesrečo ljudi izkoristijo za dobiček. Če ljudje v stiski ne vidijo več legalne poti, da bi zbežali na varno ali se pridružili svojcem, ki so že na varnem, so potisnjeni v kot in se obrnejo k tem hudodelcem. A ves čas poudarjamo, da ko se ljudje znajdejo v stiski na odprtem morju, je najprej treba reševati življenja. Preveč življenj je že bilo izgubljenih," poudarja Baloch.

Več v oddaji Globus z naslovom Predaleč od doma, ki bo na sporedu ob 21.35 na prvem programu Televizije Slovenija.

EU zagotavlja nadaljnjo vlogo vodilne globalne donatorice pomoči

Evropska unija si bo še naprej prizadevala ohranjati vlogo vodilne globalne donatorice humanitarne in razvojne pomoči ter beguncem nuditi zaščito in varnost, sta v skupni izjavi ob mednarodnem dnevu beguncev poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in Evropska komisija.

EU si prizadeva izboljšati življenje milijonov beguncev in prisilno razseljenih oseb po svetu, ki so jih prizadeli oboroženi konflikti in humanitarne krize od Afganistana, Sirije, Venezuele, Mjanmara, Jemna in Južnega Sudana do Demokratične republike Kongo in Burkine Faso. Ljudem zagotavlja življenjsko pomembno podporo, kot so zaščita, hrana, zatočišča, izobraževanje, zdravstveno varstvo in podpora za preživljanje, so zapisali.

Medtem ko je velika večina prisilno razseljenih oseb zunaj Evrope, države članice gostijo tudi veliko število beguncev. Zaradi ruske agresije proti Ukrajini ima v državah EU približno štiri milijone Ukrajincev začasno zaščito.

Dodali so še, da EU sodeluje z državami članicami in mednarodnimi partnerji tudi pri preselitvi in dopolnilnih poteh, ki lahko pomagajo povečati število sprejetih oseb iz prednostnih regij. Evropska komisija je tako maja začela izvajati program za preselitev in humanitarni sprejem ter začela nov postopek sprejemanja zavez za obdobje 2024-2025.