Protestniki na ulicah prestolnice Kartum po petkovih volitvah. Foto: Reuters

V četrtek so v spopadih med policijo in protestniki v prestolnici Kartum in v mestu Omdurman na drugi strani Nila umrli trije protestniki, navajajo humanitarne skupine, medtem ko oblasti smrtne žrtve zanikajo. Ranjenih je bilo več ljudi. Policija je množico razgnala s solzivcem.

Amnesty International navaja, da so pripadniki varnostnih sil odprli ogenj na protestnike, osem ljudi so zaradi strelnih ran prepeljali v bolnišnico. Varnostne sile so ranjencem sledile v bolnišnico, kjer so nato ustrahovali udeležence protestov in osebje. Amnesty International je pozval k takojšnji preiskavi dogajanja.

Organizatorji pozivajo k še obsežnejšim protestom. "Sprožili bomo teden vstaje z demonstracijami v vseh sudanskih krajih in vaseh," so sporočili iz Sudanskega združenja strokovnjakov. Organizacija je pozvala k velikemu zborovanju v severnem delu Kartuma v nedeljo, ki mu bodo čez teden sledili novi protesti v prestolnici.

Ljudje v vrsti pred pekarno čakajo na kruh. Foto: Reuters

Protesti v Sudanu so se začeli kot odziv na vladno napoved o podražitvi kruha, goriva in drugih dobrin, protestniki pa so kmalu zahtevali tudi odstop predsednika Omarja Al Baširja. Gre za največje proteste v 30-letnem predsednikovanju Al Baširja, ki se je na oblast kot vodja vojske povzpel z udarom leta 1989.

Bašir nasprotnike pošilja na volitve

Protestniki nasprotujejo tudi predlogu vladajoče stranke za spremembo ustave, po kateri bi lahko Bašir ostal predsednik tudi po koncu mandata leta 2020.

Bašir je v sredo sporočil, da se ne namerava umakniti. Nasprotnike je pozval, naj se mu zoperstavijo na volitvah, za proteste pa okrivil tuje sile. "Vsem, ki želijo prevzeti oblast obstaja ena pot in to so svobodne in pravične volitve," je predsednik nagovoril podpornike. Opozicija medtem trdi, da so bile dosedanje volitve v državi nepoštene.

Oblasti trdijo, da je od začetka protestov umrlo 22 ljudi, med njimi dva pripadnika varnostnih sil. Organizacije za človekove pravice navajajo dvakrat višjo številko. Human Rights Watch je v ponedeljek sporočil, da je bilo ubitih najmanj 40 ljudi.

Predsednik Omar Al Bašir se ne namerava umakniti z oblasti. Foto: Reuters

Bašir varnostne sile sestavil iz različnih oboroženih milic in organizacij

Mednarodno kazensko sodišče je Baširja obtožilo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v sudanski zahodni pokrajini Darfur, od koder je bilo pregnanih dva milijona ljudi, ubitih pa jih je bilo več kot 200.000.

Ljudstvo je v Sudanu oblast odstavilo že v letih 1964 in 1985, vendar je obakrat na stran ljudstva stopila tudi vojska. Tokrat ljudstvo te podpore nima, saj je Bašir med državne varnostno-obveščevalne sile, ki nadzirajo prestolnico, uvrstil najrazličnejše oborožene milice in druge varnostne organizacije.

"Baširjev režim se je učil iz napak predhodnikov. Zaradi mešane sestave varnostnih sil in strahu poveljnikov pred obsodbami za vojne zločine, če režim pade; vojska ne bo posredovala tako hitro, kot je leta 1964 ali 1985. To je eden izmed razlogov, zakaj trenutni upor že traja dlje, kot so predhodni," je za ameriški medij Quartz povedal profesor Willow Berridge, avtor knjige Upori ljudstva v modernem Sudanu (Civil Uprisings in Modern Sudan).

V pomanjkanju kruha in denarja

Čakanje na obisk bankomata. Foto: Reuters

Baširja so ZDA v devetdesetih letih 20. stoletja obtožile podpiranja terorizma, zoper Sudan pa so bile uvedene sankcije. ZDA so jih umaknile leta 2017, od takrat pa je bilo zelo malo napredka za gospodarstvo. V državi primanjkuje osnovnih življenjskih dobrin in gotovine.

Leta 2011 se je od Sudana odcepil Južni Sudan, s čimer je Sudan izgubil tri četrtine naftnih zalog. Sledila je državljanska vojna, v kateri je umrlo 1,5 milijona ljudi.