Avstralski priseljenski urad vodi politiko
Avstralski priseljenski urad vodi politiko "one fails all fail", kar bi lahko prevedli kot "če ne uspe enemu, ne uspe nikomur". Ob prošnji za podaljšanje vizuma pristojni organi v skladu z merili javnega interesa ocenijo posamezne člane družinske enote, tudi njihovo zdravje, in se na podlagi tega odločijo, ali jim bodo vizum odredili ali ne. Foto: EPA

Dečkov oče, Mahedi Hasan Bhuiyan, je prišel v Avstralijo leta 2011 s študentskim vizumom. Z ženo Rebako Sultano sta se poročila naslednje leto v Bangladešu in se odselila v Avstralijo, kjer se jima je čez dve leti rodil sin Adyan.

Starša sta nekaj mesecev po njegovem rojstvu opazila, da deček s težavo dviguje glavo. Preiskave so pokazale, da ima blažjo obliko cerebralne paralize, kar je po vsej verjetnosti posledica kapi, ki je nastopila takoj po rojstvu, poroča Guardian.

Oče Mahedi Bhuiyan, ki je diplomiral v Bangladešu, magistriral v Južni Koreji in doktoriral v Avstraliji leta 2016 na univerzi Deakin, je kot priseljenec dobil možnost stalnega dovoljenja za bivanje, ki bi tudi njegovi družini omogočilo življenje v deželi tam spodaj. Zaradi Adyanove diagnoze pa so se družini ti cilji podrli.

"Če ne uspe enemu, ne uspe nikomur"

Avstralski priseljenski urad namreč vodi nenavadno politiko "one fails all fail", kar bi lahko prevedli kot "če ne uspe enemu, ne uspe nikomur". V praksi to pomeni, da ob prošnji za podaljšanje vizuma pristojni organi v skladu z merili javnega interesa ocenijo posamezne člane družinske enote, tudi njihovo zdravje. Če torej samo en član družine ne ustreza merilom, ki so v interesu avstralskega prebivalstva, zavrnejo vizum za celotno družino.

Zadnji letošnji pregled Adyanovega zdravstvenega stanja pa je pokazal, da je njegova bolezen "nekoliko napredovala", zaradi česar bi po vsej verjetnosti koristil javno storitev, "ki vključuje tudi dodatno pomoč v šoli".

"Ne razumem, zakaj bi otrok, ki ima rahlo oslabljeno levo roko, v šoli potreboval dodatno pomoč," se sprašuje oče Bhuiyan. "Kot sam razumem, je posebno izobraževanje namenjeno tistim otrokom, ki se sicer ne morejo vključiti v ustaljeni šolski program."

Odločitev v rokah ministra za priseljevanje

V Guardianovi izpostavi v Avstraliji so Adyanov zdravniški izvid posredovali na drugo zdravniško mnenje, v katerem je zdravnik presodil, da deček lahko samostojno hodi, da je zmožen artikulacije, le pri neravnih površinah in pri hoji po stopnicah potrebuje dodatno oporo, za katero se lahko oprime.

Prav tako zelo rad igra nogomet, svojo hojo pa je prilagodil gibanju. Zdravnik je ocenil, da ne potrebuje programa za okrepitev kognitivnih funkcij pred vstopom v šolo, priporoča pa terapijo za okrepitev mišic. "Zdaj lahko predmete prime, česar prej ni mogel storiti," je dejal oče, ki doda, da mu država zdaj, ko so vložili pritožbo, vizum podaljšuje za tri mesece. Usoda družine je tako v rokah ministra za priseljevanje Davida Colemana.