Duterte vodi krvavo "vojno proti mamilom". Foto: Reuters

Zapornike, ki so bili vsi obsojeni zaradi nasilja in umorov, so izpustili na prostost, da bi jih nagradili za lepo vedenje, a nato kmalu sporočili, da je šlo za napako.

Po pozivu Duterteja, nekdanjega tožilca, ki je prišel na oblast z obljubo o brezkompromisnem boju proti kriminalu, da ponuja nagrado za vse ujete, se je kmalu pojavilo več lovcev na glave, ki na policijo vozijo domnevne kriminalce. Duterte je namreč sodržavljanom obljubil nagrado milijon pesov (17.400 evrov) za ulov vsakega obsojenega morilca, posiljevalca in prekupčevalca z mamili, da bi "popravil napako centrov za prestajanje kazni". Dodal je, da bi raje videl, da jih ujamejo mrtve kot žive.

Ob tem je vse na novo izpuščene pozval, naj se sami predajo in prostovoljno odidejo spet za zapahe, a se je odzvala le peščica kriminalcev.

"Moramo aretirati prave ljudi"

Zdaj se je oglasil minister za pravosodje Menardo Guevarra in želel ublažiti Dutertejeve besede, da ne bi ljudje res streljali na vsakega, za katerega bi presodili, da bi bili lahko izpuščeni zapornik. Poleg tega je minister policijo pozval, naj preneha iskati zapornike, saj se boji razmaha vsesplošnega nasilja. "Moramo zagotoviti, da bomo aretirali prave ljudi, zato se mi zdi pametno, da naredimo predah, preštejemo vse izpuščene in se nato prepričamo, da bomo iskali le ljudi, ki so na seznamu za ponoven odhod v zapor," je dejal Guevarra.

Minister tudi ni želel poimenovati nekdanjih zapornikov, saj se boji, da jih bodo državljani skušali sami ujeti, pri čemer bilahko bili ranjeni, ali pa da bi šli na lov za napačnimi ljudmi.

Dutertejeva "vojna proti mamilom"

Po uradnih podatkih filipinskih oblasti je bilo v policijskih operacijah proti mamilom med 1. julijem 2016 in 31. majem letos ubitih najmanj 6.600 ljudi. Organizacija Amnesty International je opozorila, da na Filipinih poteka "nevarna normalizacija" nezakonitih usmrtitev in policijskih zlorab. T. i. vojno proti mamilom je Duterte uvedel takoj po izvolitvi leta 2016. Zagovorniki človekovih pravic trdijo, da gre za zunajsodne poboje in da bi bila ta številka lahko celo 20.000, policija pa po drugi strani trdi, da so preprodajalce in uporabnike ubili v strelskih spopadih in da gre za samoobrambo.