Zaradi nasilja se je v sosednji Bangladeš iz Mjanmara zateklo okoli 740.000 Rohingov. Foto: Reuters
Zaradi nasilja se je v sosednji Bangladeš iz Mjanmara zateklo okoli 740.000 Rohingov. Foto: Reuters

Že pred tem je sodišče odločilo, da je pristojno za primer nasilja nad Rohingi v Mjanmaru.

Predsedujoči sodišču Abdulkavi Ahmed Jusuf je poudaril, da mora Mjanmar "sprejeti vse ukrepe, ki so v njegovi moči, da prepreči izvajanje dejanj", opisanih v konvenciji Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948.

To vključuje "ubijanje pripadnikov skupine" in "namerno vzpostavljanje življenjskih razmer za skupino, s katerimi bi jo delno ali v celoti fizično uničili", je povedal sodnik. Po njegovih besedah so sodniki ocenili, da so Rohingi v Mjanmaru še vedno "zelo ranljivi".

Te ukrepe je zahtevala Gambija, ki je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila tožbo proti Mjanmaru zaradi pregona Rohingov leta 2017. Dokončna sodba v tem primeru, ki so ga začeli obravnavati decembra lani, bi namreč lahko bila znana šele čez več let.

Tožbo proti Mjanmaru je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila Gambija. Foto: Reuters
Tožbo proti Mjanmaru je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila Gambija. Foto: Reuters

Odločitve ICJ-ja, kakršna je današnja, so zavezujoče, vendar pa sodišče nima pristojnosti za njihovo uveljavitev. Nizozemska strokovnjakinja za mednarodno pravo Cecily Rose je ocenila, da ima mednarodno pravo še vedno pomembno vlogo v Mjanmaru, čeprav so razmere tam "zelo politične in krhke".

Aung San Su Či očitke zavrača

Mjanmarska voditeljica Aung San Su Či, ki je decembra svojo državo zastopala tudi na obravnavi v Haagu, je v današnjem prispevku za britanski časnik Financial Times sicer priznala, da je mogoče, da so bili proti Rohingom zagrešeni vojni zločini, a je zanikala obtožbe genocida.

Kot je zapisala v svojem prispevku, objavljenem še pred odločitvijo ICJ-ja, so begunci "pretiravali" glede razsežnosti zlorab proti njim, Mjanmar pa da je bil žrtev "nepodprtih naracij" s strani človekoljubnih organizacij in preiskovalcev ZN-a.

Na mjanmarsko vojsko letijo očitki, da je leta 2017 poskušala sistematično izbrisati Rohinge v severni zvezni državi Rakhine.

Nasilje je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine ‒ v sosednji Bangladeš se jih je zateklo okoli 740.000. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi. Preiskovalci ZN-a so to označili za genocid.