Rohingi so se spomnili brutalnega posredovanja mjanmarske vojske. Foto: Reuters

"Mjanmarski vojaki so rutinsko in sistematično izvajali množična posilstva žensk, deklet, fantov, moških in transspolnih oseb," je v četrtek sporočila mednarodna neodvisna preiskava Združenih narodov. Posiljenih je bilo več sto žensk in deklet, 80 odstotkov posilstev je bilo
množičnih. Sistematično spolno nasilje je znak genocidne namere mjanmarske vojske, da uniči večinoma muslimansko etnično manjšino, je po poročanju portala Euronews zapisal ZN.

Operacija mjanmarske vojske je sledila napadu oboroženih Rohingov na policijske postaje, pri čemer so ubili več policistov. Vendar povračilni ukrepi Mjanmara niso bili recipročni. V domnevnem lovu na morilce je vojska po navedbah BBC-ja skupaj z lokalnimi budističnimi tolpami požgala celotne vasi ter pobijala in posiljevala pripadnike ljudstva Rohinga.

Natančno število smrtnih žrtev je nemogoče določiti. Zdravniki brez meja ocenjujejo, da je bilo v prvem mesecu vojaškega nasilja ubitih okoli 10.000 ljudi. Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) je na začetku leta 2018 objavilo poročilo, da otroci begunci skupno pogrešajo kar 43.000 staršev. Mjanmarska vlada število smrtnih žrtev postavlja na 400.

Velika večina beguncev se je zatekla v mesto Cox's Bazar na jugu sosednjega Bangladeša, kjer je v prenatrpanih begunskih taboriščih zatočišče našlo kar milijon ljudi.

100.000 beguncev se je spomnilo ubitih

Molitev beguncev v taborišču za ubite sorodnike. Foto: Reuters

V nedeljo se je okoli 100.000 Rohingov udeležilo protesta, v katerem so spomnili na ubite v mjanmarski vojaški operaciji pred dvema letoma. "Pogrešamo svoj dom, sorodnike in ljubljene, ki so bili ubiti v Mjanmaru," je za Reuters povedala Chekuta, voditeljica skupine za opolnomočenje Rohinginj.

Kljub slabim razmeram za življenje v bangladeških taboriščih si Rohingi ne želijo nazaj v Mjanmar. "Zelo smo hvaležni vladi Bangladeša, a tukaj ne živimo kot ljudje, ampak kot živali, lahko samo jemo in spimo," je dejala Chekuta. V Mjanmaru jih na drugi strani oblasti ne priznavajo – ne morejo pridobiti državljanstva, nimajo pravice do svobode gibanja in izobraževanja, saj jih oblasti obravnavajo kot nezakonite prebežnike iz Bangladeša.

Otroci igrajo nogomet v največjem taborišču na svetu. Foto: Reuters

Napetosti v njihovem novem domu ob tem naraščajo. Bangladeš je na začetku leta sporočil, da ne morejo več sprejemati novih beguncev. V soboto je zunanji minister za BBC sporočil, da bo Mjanmar postal "strožji" do beguncev, ker država ne zmore več nositi finančnega bremena, a niso pojasnili, kako bodo spremenili delovanje.

Bangladeška policija več Rohingov sumi sodelovanja v umoru tamkajšnjega politika. V soboto so v južnem delu taborišča ustrelili dva rohinška begunca zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru. Neimenovani voditelj taborišča je za Reuters povedal, da je veliko Rohingov pobegnilo z območja, saj so "zelo zaskrbljeni in prestrašeni in ne vedo, kaj se bo zgodilo".

Zastala repatriacija

Bangladeš in Mjanmar sta sicer že kmalu po genocidu podpisala dogovor o repatriaciji, ki pa se ne izvaja. Avgusta letos so sporočili, da nameravajo v Mjanmar prepeljati 3.540 posameznikov, ki so se strinjali z vrnitvijo. V četrtek so do taborišča pripeljali avtobusi in tovornjaki, s katerimi naj bi begunce prepeljali nazaj v Mjanmar, a so naposled ostali v Cox's Bazarju, saj so Združeni narodi in bangladeški uradniki v intervjujih z 295 družinami ugotovili, da si nihče ne želi nazaj.

Razmere za 600.000 Rohingov v Mjanmaru se znova zaostrujejo

Maja letos je mjanmarska vojska po navedbah Amnesty Internationala v Rakajnu začela vnovično operacijo po napadih rohinške oborožene skupine Arakan Army (AA) na policijske postaje. Tudi pred dvema letoma so mjanmarske oblasti izvajale zgolj "protiteroristično operacijo" po napadih na policijske postaje. Zaradi "lažnih obtožb" so zavrnili poziv ZN-a po preiskavi vojaških voditeljev za genocid nad ljudstvom Rohinga.

V Mjanmaru je ostalo 600.000 Rohingov, ki še zmeraj "živijo v apartheidu podobnim razmeram, kjer država nadzoruje vsak vidik njihovega življenja, vključno s svobodo gibanja in dostopom do zdravstvenih storitev in izobraževanja", je za Euronews povedal direktor organizacije Save the Children za Mjanmar, Šrilanko in Tajsko, Michael McGrath.