To je največji primer proti zagovornikom demokracije v Hongkongu, saj je bilo subverzije s ciljem strmoglavljenja vlade obtoženih 14 ljudi, kar je največje število aktivistov, ki so jim sodili v skladu z zakonom o nacionalni varnosti. Sporni zakon so v Hongkongu sprejeli na pobudo oblasti v Pekingu kot odgovor na množične prodemokratične proteste leta 2019.

Od obtoženih jih je 31 priznalo krivdo, 16, med njimi so aktivisti, nekdanji poslanci in okrožni svetniki, se jih je izreklo za nedolžne. Tistim, ki so bili spoznani za krive, naj bi kazen izrekli še letos, pri tem pa jim grozi od treh let zapora do dosmrtnega zapora.

ZDA in nekatere druge države so sojenje kritizirale kot politično motivirano in zahtevale takojšnjo izpustitev obtoženih. Zaslišanja so se udeležili diplomati iz več držav, vključno z ZDA in državami Evropske unije.

Sodnik Andrew Chan je naznanil, da je bilo 14 obtožencev spoznanih za krive. Dva nekdanja okrožna svetnika sta bila spoznana za nedolžna. Eden od njiju, Lawrence Lau, je ob odhodu s sodišča novinarjem dejal, da bo še naprej podpiral preostale člane skupine.

Sodnike izbrale oblasti

V kratkem povzetku sodbe, ki ga je objavilo sodišče, piše, da je 14 obtoženih načrtovalo spodkopavanje moči in avtoritete vlade in predsednika vlade. "Po našem mnenju bi to povzročilo ustavno krizo v Hongkongu," je sodišče še utemeljilo svojo odločitev.

Po navedbah tožilstva se je 47 poslancev z organizacijo neuradnih primarnih volitev, ki so bile del njihovega načrta za oblikovanje večine v zakonodajnem telesu, dogovarjalo za spodkopavanje državne oblasti. Z nadzorom nad zakonodajnim telesom bi prisilili voditelja mesta, da ugodi petim ključnim zahtevam, ki so jih leta 2019 postavili protestniki, so še navedli tožilci.

Zagovorniki obtoženih so po drugi strani trdili, da hongkonška zakonodaja določa mehanizme za takšne primere in da je to povsem politično, ne pravno vprašanje. Sojenje je potekalo brez porote, sodniki pa so bili določeni iz nabora pravnikov, ki so jih izbrale oblasti.

"Ta množična obsodba brez primere je doslej najbolj neusmiljena ponazoritev tega, kako je hongkonška zakonodaja o nacionalni varnosti postala orožje za utišanje nestrinjanja," je sodbo komentirala direktorica mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International za Kitajsko Sarah Brooks. "Predstavlja skoraj popolno čistko politične opozicije," je zatrdila.

Peking vseskozi zavrača kritike in trdi, da je zakon o nacionalni varnosti Hongkongu prinesel stabilnost in da se človekove pravice spoštujejo.

Konec uličnih shodov

Leta 2019 so v Hongkongu izbruhnili množični prodemokratični protesti proti načrtom Pekinga za uvedbo zakonodaje, za katero so demokratične sile zatrjevale, da krši svoboščine, ki so bile zagotovljene, ko se je Hongkong leta 1997 vrnil pod nadzor Kitajske.

Peking je nato leta 2020 uvedel obsežen zakon o nacionalni varnosti, ki je privedel do množice aretacij demokratičnih aktivistov ter zaprtja liberalnih medijskih hiš in nevladnih organizacij.

Nekoč živahni ulični pohodi, demonstracije in bedenja protestnikov so od takrat zaradi intenzivnega policijskega nadzora praktično potihnili.