Ameriški konzulat v Hongkongu je pozdravil odločitev Lamove. Foto: Reuters

"Vlada se je odločila, da začasno ustavi zakonodajni postopek, dokler ne bo končano pojasnjevanje in poslušanje pripomb," je dejala voditeljica Carrie Lam. Ponovila je, da je takšen zakon potreben za odpravo zakonodajnih vrzeli in pregon kriminala. "Globoko obžalujem, da so pomanjkljivosti našega dela in različni drugi dejavniki zanetili številne polemike in spore v družbi po relativno mirnem obdobju zadnjih dveh let," je dodala.

Po poročanju tamkajšnjih medijev je Lamova dan pred napovedanim novim protestom popustila pritiskom, ki jim je bila priča v zadnjih dneh. Med tistimi, ki so pozivali k ustavitvi zakona, so bili tudi pripadniki njenega političnega tabora, naklonjeni Kitajski. "Če še malo počakamo, ne bo hudega. Da se državljani umirijo," je za i-Cable News povedala poslanka Ann Chiang.

Spet drugi so Lamovo opozarjali pred uklanjanjem protestnikom. "Če vlada popusti pritisku nasilja in zunanjih vplivov, bo to dolgoročno vodilo do neukrotljivega Hongkonga," je dejala poslanka Regina Ip.

Protestniki skušali vdreti v parlament

Spopadi med protestniki in policijo so izbruhnili konec prejšnjega tedna. Protestniki so zapirali ceste in ohromili promet v mestu, ko so skušali vdreti v zgradbo parlamenta, pa jih je policija ustavila. Protestniki so nato začeli v policiste metati različne predmete, policija pa je odgovorila z gumijevkami, solzivcem in tudi gumijastimi naboji.

Več tisoč ljudi se je prejšnji petek zvečer zbralo v parku v središču Hongkonga v znak protesta proti uporabi sile proti večinoma mladim protestnikom. Med zbranimi so bili večinoma starši teh protestnikov. "Moja otroka sta bila tudi na protestu. Čeprav bi raje, da sta na varnem, doma, ju razumem. To je njihov dom, ki ga ščitijo," je povedala ena od protestnic, mati dveh otrok.

Na nedavnih protestih se je zbralo več kot milijon ljudi. Foto: Reuters

Kritike mednarodne skupnosti

Sporni zakon, ki bi omogočal izročanje osumljencev celinski Kitajski, je naletel tudi na kritike mednarodne skupnosti. Posnetki srednih spopadov pa so povzročili precejšnjo zaskrbljenost, zlasti ob posnetkih, na katerih policisti pretepajo neoborožene protestnike. Ranjenih je bilo najmanj 79 ljudi, od tega dva človeka huje. Šlo je za ene izmed največjih političnih protestov od vrnitve te nekdanje britanske kolonije Kitajski leta 1997.

Zakonodajo so hongkonške oblasti oblikovale po lanskem primeru, ko je neki moški na počitnicah v Tajvanu ubil nosečo partnerico, a ga Hongkong ni mogel izročiti, ker s Tajvanom nima sklenjenega dogovora o izročanju. Kritiki opozarjajo, da bi sprejetje zakona vodilo v nadaljnjo erozijo sodne neodvisnosti ter da se "dolga roka oblasti v Pekingu" vmešava v politiko Hongkonga.

Načelo "ena država, dva sistema" Hongkongu zagotavlja avtonomnost, pravico do združevanja, svobodne medije in neodvisen pravosodni sistem.