Indijska televizijska mreža NDTV je navajala oceno poročila Nacionalnega inštituta za preobrazbo Indije (NITI Aayog), da kar 40 odstotkov prebivalcev Indije do leta 2030 ne bo imelo dostopa do pitne vode.

Ena izmed napovedi posledic podnebne krize je bilo tudi oslabljeno monsunsko obdobje na jugu Azije. Zadnjih pet let je deževno obdobje v tem delu sveta pod povprečjem, leta 2015 je bilo najhuje.

Indijska vlada je zato oblikovala novo ministrstvo za vodo, saj je v 1,3-milijardni državi kar 60 odstotkov ljudi odvisnih od kmetijstva in poljedelstva.

Sorodna novica Huda suša v Čenaju: "Za čakanje na vodo moramo vzeti dopust"

V Čenaju brez vode

Oblasti skrbijo tudi letošnje slabe napovedi monsunskega obdobja, katerega stanje še poslabšujejo visoke temperature, ki so prav zato višje kot sicer.

Kot smo pred dnevi na MMC-ju že poročali, so prebivalci mesta Čenaj ostali brez vode.

V tem indijskem mestu je bilo zadnjih deset dni 41 stopinj Celzija. Povprečne junijske temperature so bile 37 stopinj Celzija, pri čemer se je kazalec najvišje ustavil pri 43,3 stopinje celzija.

Več milijonov ljudi je tako odvisnih od vode, ki jim jo pripeljejo s cisternami. Štirje glavni zbiralniki vode v šestem največjem mestu Indije so popolnoma izsušeni.

400 tankerjev z vodo

Minister za ribištvo v indijski zvezni državi Tamil Nadu Džajakumar je dejal, da bodo imele oblasti krizo pod nadzorom do jeseni, ko med oktobrom in decembrom pričakujejo monsun z vetrovi s severovzhodne strani.

Minister je potrdil, da v Čenaj dnevno pripeljejo 400 tankerjev z vodo. "V času, ko nam narava ne gre nasproti, črpamo tisoč milijonov kubičnih metrov vode iz jeza Metur v reko Viranam, ki je speljana v mesto," je dejal po poročanju Al Džazire.

V Indiji je v letih 2017 in 2018 padlo manj dežja, ki ga prinesejo severovzhodni vetrovi, kot sicer, zaradi česar se je znižala gladina podtalnice, ki je na določenih delih popolnoma usahnila. Štiri večje reke v okolici Čenaja – Čembarambakam, Pundi, Red Hills in Čolavaram – so popolnoma izsušene.