Na najmnožičnejših protestih, odkar je pred letom dni vodenje države prevzel premier Adel Abdel Mahdi, večinoma mladi opozarjajo na 25-odstotno brezposelnost med njimi. Foto: Reuters
Na najmnožičnejših protestih, odkar je pred letom dni vodenje države prevzel premier Adel Abdel Mahdi, večinoma mladi opozarjajo na 25-odstotno brezposelnost med njimi. Foto: Reuters

"Dosegle so nas vaše zahteve po reformah in boju proti korupciji," je Iračanom zatrdil premier. "Zahteve po boju proti korupciji in zaskrbljenost za prihodnost mladih so upravičene in odgovorili bomo na vse legitimne zahteve," je dodal. Protestnike je pozval, naj ne sledijo "zagovornikom obupa" in naj se uprejo temu, da bi mirni protesti prerasli v kaos.

Spontani protesti proti korupciji oblasti, brezposelnosti in slabim javnim storitvam so v iraški prestolnici Bagdad izbruhnili v torek, nadaljevali pa so se tudi v sredo in četrtek. V spopadih s policijo je bilo ubitih 31 protestnikov, ranjenih pa več kot tisoč ljudi. Iraške oblasti so zato v četrtek v Bagdadu in več regijah uvedle policijsko uro, a so se protesti kljub temu nadaljevali.

Veliki ajatola Ali Sistani podprl protestnike

Vplivni šiitski duhovni vodja v Iraku, veliki ajatola Ali Sistani, je protestnikom izrazil podporo in pozval vlado, naj se posveti njihovim zahtevam, preden bo prepozno. Prek posrednika je sporočil, da mora vlada storiti vse za izboljšanje javnih služb, da najde delo za brezposelne, konča klientelizem, opravi s korupcijo in vanjo vpletene pošlje za zapahe.

Napoved odpustitve tisoč javnih uslužbencev

Da bi pomirili protestnike, je vladni svet za boj proti korupciji ukazal odpustiti tisoč zaposlenih v državnih institucijah, ki jim očitajo razsipno ravnanje z javnim denarjem ali poneverbe. Iz premierjevega urada so sporočili, da je vlada vzpostavila posebno telefonsko povezavo za komunikacijo s protestniki.

Gre za največje proteste, odkar je pred dvema letoma padla Islamska država in odkar je pred letom dni vodenje države prevzel premier Adel Abdul Mahdi.

Irak še vedno ni okreval po desetletjih spopadov

Med letoma 2014 in 2017 je dele države zasedala Islamska država. Predtem so državo desetletja pretresale državljanske vojne, dve ameriški invaziji, sankcije Združenih narodov in vojne s sosednjimi državami.

Čeprav je država na četrtem mestu na svetu po zalogah nafte, večina 40-milijonske populacije živi v revščini in brez zadostnega dostopa do zdravstva, šolstva, energije in vode. Številne zgradbe in ceste so uničene.