Kitajska si prisvaja območje tudi z gradnjo umetnih otokov. Foto: EPA
Kitajska si prisvaja območje tudi z gradnjo umetnih otokov. Foto: EPA

Ena izmed novoustanovljenih kitajskih upravnih enot obsega okoli 130 otokov in morskih grebenov na otočju Paracel, ki ga je Kitajska zasedla in si ga priključila leta 1974.

Drugo upravno enoto je Peking razglasil za otočje Spratly s skupno dvema kvadratnima kilometroma ozemeljskih površin, ki ležijo v bližini Filipinov, je poročala japonska javna radiotelevizija NHK.

Kitajska si je že pred tem lastila otočji, vendar je za njuno prestolnico doslej oznanjala mesto Sanša pod okriljem kitajske otoške pokrajine Hainan. Tokrat pa je oznanila vzpostavitev dveh lokalnih vlad, ki bosta upravljali območja. Za prestolnico lokalne vlade Spratlya je razglasila otoček Ognjeni križ, ki si ga poleg Kitajske lastijo tudi Tajvan, Filipini in Vietnam.

Otočji sta z izjemo vojaškega in vzdrževalnega osebja neposeljeni, vendar v njuni bližini obstaja potencial za odkritje večjih količin nafte in naravnega plina. Območje otočja Spratly je ob tem tudi bogato z ribami.

Kitajska na nedorečenem območju gradi otoke

Japonska radiotelevizija NHK še navaja, da Kitajska v Južnokitajskem morju že dolgo krepi svoj vpliv, med drugim tudi z gradnjo umetnih otokov na območjih, ki si jih lastijo druge države.

Na otočju Spratly, ki se razprostira na 450.000 kvadratnih kilometrov morja, so svoje vojaške objekte postavili Kitajska, Tajvan, Malezija, Filipini in Vietnam – Brunej pa je jugovzhodni del otočja razglasil za svojo izključno ekonomsko cono.

Na otočju Paracel ima kitajska vojska okoli 20 objektov, med njimi tudi tri pristanišča, je februarja 2017 sporočila organizacija Asia Maritime Transparency Initiative.

Vietnam zahteva spoštovanje suverenosti

Vietnam je danes izrazil odločen protest proti kitajskemu vzpostavljanju lokalnih vlad in ga označil za kršitev suverenosti. "Vietnam zahteva, da Kitajska spoštuje vietnamsko suverenost in odpravi napačne odločitve," je v izjavi sporočilo vietnamsko zunanje ministrstvo.

ZDA so v soboto Kitajsko sicer pozvale, naj preneha "nasilniško" vedenje v Južnokitajskem morju. "ZDA so zaskrbljene zaradi poročil o ponavljajočih se spornih akcijah Kitajske, osredotočenih na iskanje nafte in plina drugih držav, ki si lastijo območje," je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Grozilne akcije kitajske ladje Haiyang Dizhi 8

V zadnjem tednu je kitajska vladna raziskovalna ladja Haiyang Dizhi 8 plula na območju Južnokitajskega morja in nekaj časa v nedorečenem območju zasledovala raziskovalno ladjo malezijskega naftnega velikana Petronas ter se nato zasidrala pred obalo Malezije.

Malezijski varnostni viri so za Reuters povedali, da se je Haiyang Dizhiju pridružilo še deset kitajskih plovil, med njimi pomorske milice in obalna straža.

Pred nekaj dnevi, ko je bila kitajska ladja Haiyang Dizhi še pred obalo Vietnama, je kitajsko zunanje ministrstvo zatrdilo, da njihova ladja opravlja "običajne dejavnosti", in ZDA obtožilo blatenja Pekinga.

Že na začetku meseca pa je Vietnam uradno protestiral proti Pekingu, ko je kitajska obalna straža razbila vietnamsko ribiško barko blizu otočja Paracel.