Vse do zdaj je 29-letni napadalec iz Avstralije zanikal krivdo, sojenje pa bi se moralo začeti junija.

Napad na dve mošeji v Christchurchu 15. marca lani je pretresel svet, saj je storilec med drugim svoj strelski pohod snemal in ga prenašal v živo na Facebooku. Med ubitimi so bili tudi otroci.

Nova Zelandija, ki je zaradi novega koronavirusa v karanteni, je po dogodku sicer uvedla številne varnostne ukrepe, od zaostritve orožarske zakonodaje do večjega nadzora.

Na sodišču niso smeli biti svojci umorjenih in preživeli

Brenton Tarrant je svojo krivdo priznal na sodišču, kjer pa zaradi trenutnih razmer zaradi novega koronavirusa ni bilo javnosti, kar je obžaloval tudi sam sodnik. Njegov odvetnik ga je zastopal s pomočjo videopovezave, poroča BBC.

"Obžalovanja vredno je, da zaradi omejitev, ki smo jih sprejeli zaradi koronavirusne bolezni 19, trenutna določila žrtvam in njihovim družinam preprečujejo potovanja in prisotnost na sodišču, ko se je obtoženi izrekel za krivega," je dejal sodnik in dodal, da bodo obtoženemu sodili, ko bo sodišče lahko znova normalno delovalo ter bodo preživeli in njihovi svojci lahko prisotni. Na sodišču sta bila sicer verska predstavnika mošej, ki sta zastopala svojce in žrtve napada.

Tarrantu, skrajno desničarskemu napadalcu, grozi obtožnica v 92 točkah, novi datum sojenja še ni določen. V priporu ostaja do 1. maja, ko naj bi sodišče znova začelo zasedati.

Vlada zaostrila zakonodajo o orožju

Napadalec je ob napadu med drugim napisal manifest, v katerem je izražal sovraštvo do migrantov, beguncev in priseljencev ter hvalil politike, kot je ameriški predsednik Donald Trump. Napad naj bi izvedel iz maščevanja muslimanom za teroristične napade.

Novozelandska vlada je po napadu zaostrila zakonodajo o orožju. Otežili so dostop do strelnega orožja ter prepovedali polavtomatsko orožje oziroma polavtomatske puške vojaškega stila, ki jih je mogoče enostavno predelati v avtomatske puške. To orožje je namreč uporabljal napadalec.

Po državi so tudi okrepili nadzor, novozelandska obveščevalna agencija zahteva več pooblastil, na ulicah pa so pogoste patrulje oboroženih policistov. V državi je eno leto po napadu raven nevarnosti pred napadi še vedno na srednji stopnji, kar pomeni, da bi se napadi lahko zgodili.