Nova visoka komisarka ZN za človekove pravice je poleg tega tudi pozvala k vzpostavitvi novega mehanizma, ki bi bil pristojen za pripravo kazenskih obtožb proti odgovornim za genocid nad muslimansko manjšino Rohingya v Mjanmaru. Foto: Reuters
Nova visoka komisarka ZN za človekove pravice je poleg tega tudi pozvala k vzpostavitvi novega mehanizma, ki bi bil pristojen za pripravo kazenskih obtožb proti odgovornim za genocid nad muslimansko manjšino Rohingya v Mjanmaru. Foto: Reuters
Bangladeš
Rohingi v Bangladešu: zasilna zatočišča, v katerih primanjkuje vsega: oblačil, hrane, vode in zdravstvene oskrbe. Foto: Reuters

Neodvisna ekipa strokovnjakov Združenih narodov je pretekli mesec v poročilu zapisala, da obstajajo dokazi, da so bili izvedeni zločini zoper človečnost in vojni zločini in da obstajajo dokazi, ki kažejo na "namero o genocidu" mjanmarske vojske nad Rohingi. Strokovnjaki so poimensko navedli šest generalov, med njimi tudi vrhovnega poveljnika vojske.

"Podpiram prizadevanja držav članic tega sveta, da bi ustanovili neodvisen mednarodni mehanizem za Mjanmar, ki bi zbiral, ohranjal in analiziral dokaze o najhujših mednarodnih zločinih, da bi tako pospešili neodvisne in pravične sodne procese na nacionalnih in mednarodnih sodiščih," je dejala v govoru ob odprtju zasedanja Sveta ZN-a za človekove pravice v Ženevi.

Kot smo poročali, so pred letom dni mjanmarske vojaške enote brutalno zatrle upor v mjanmarski zvezni državi Rakajn, potem ko je Osvobodilna vojska Arakan Rohing napadla 30 policijskih postaj in vojaško oporišče. Zatem je izbruhnilo nasilje, pred katerim se je okoli 700.000 zateklo v sosednji Bangladeš.

V svojem prvem govoru, odkar je 1. septembra nastopila položaj visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, je Michelle Bachelet dejala, da vse kaže, da se napadi in zatiranje v državi Rakajn nadaljujejo. Preiskovalci so prav tako našli indice usmrtitev, mučenja in spolnega nasilja zoper manjšine v zveznih državah Kačin in Šan.

Pozdravila odločitev ICC-ja
Visoka komisarka je tudi pozdravila odločitev tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) pretekli teden, da je ICC pristojen za razsojanje o primerih domnevnih deportacij Rohingov iz Mjanmara v Bangladeš kot možnih zločinov zoper človečnost. "To je zelo pomemben korak proti končanju nekaznovanosti in pomeni prepoznavanje neizmernega trpljenja Rohingov."

Podobne mehanizme so ustanovili tudi za preiskovanje zločinov v Siriji, novoustanovljeni mehanizem pa bi dopolnjeval in podprl preliminarne preiskave tožilstva ICC-ja, je pojasnila Bacheletova. "Pozivam Svet, naj sprejme resolucijo in zadevo preda v Generalno skupščino ZN-a, da bi ta podprla nastanek takšnega mehanizma."

Mjanmarska vlada zanika, da je zagrešila zločine nad Rohingi, in vztraja, da je vojska izvedla upravičene akcije zoper oborožence. Doslej je zavračala možnost sodelovanja z mednarodnim sodiščem.

Politika priseljevanja naj temelji na resničnosti, in ne na paniki
V svojem govoru je tudi dejala, da prizadevanja vlad, da bi omejile priseljevanje, ne rešujejo migracijske krize, ampak povzročajo nova sovraštva. "V interesu vsake države je sprejeti politiko priseljevanja, ki bo temeljila na realnosti, in ne na paniki," je dejala nekdanja čilska predsednica.

Kritična je bila zaradi postavljanja zidov na mejah, ločevanja družin priseljencev in spodbujanja sovraštva proti migrantom. "Take politike nikomur ne ponujajo dolgoročnih rešitev, temveč le še več sovraštva, bede, trpljenja in kaosa," je dejala Bacheletova, ki je septembra na položaju visokega komisarja ZN za človekove pravice nasledila Jordanca Zeida Raada Al Huseina. Ob njenem nastopu je generalni sekretar ZN Antonio Guterres poudaril, da položaj prevzema v času, ko sta sovraštvo in neenakost v porastu.