Posnetek avstralske vojske, ki prikazuje pristanišče na največjem otoku Tongatapu. Foto: EPA
Posnetek avstralske vojske, ki prikazuje pristanišče na največjem otoku Tongatapu. Foto: EPA

"Ameriško kabelsko podjetje SubCom meni, da bodo za popravilo kabelske povezave Tonge potrebni vsaj štirje tedni," je sporočilo novozelandsko ministrstvo za zunanje zadeve po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tudi ponudnik telekomunikacijskih storitev Digicel, ki ponovno vzpostavlja nekatere osnovne storitve v omrežju 2G, je sporočil, da bi lahko obnovitev mednarodnih povezav trajala še nekaj časa.

Ladja za popravilo podvodnih kablov je sicer trenutno na poti iz sosednje Papue Nove Gvineje.

Medtem je zastalo tudi vzpostavljanje začasne širokopasovne satelitske povezave s Tongo. Podjetje Kacific, ki je v sporu s Tongo po zadnji okvari kablov leta 2019, je sporočilo, da je pripravljeno pomagati. Vendar pa jih za to še niso prosili. "Imamo preprosto sporočilo za vlado Tonge. Lahko pomagamo. Prosimo, stopite v stik z nami," so sporočili iz podjetja.

Za zdaj razmere ne omogočajo pristanka letal s humanitarno pomočjo. Foto: EPA
Za zdaj razmere ne omogočajo pristanka letal s humanitarno pomočjo. Foto: EPA

Tonga je od preostalega sveta odrezana od sobote, ko sta izbruh ognjenika Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai in cunami, ki je sledil, poškodovala podvodni kabel za medmrežje in telefonijo. Ta je poškodovan na dveh mestih.

Na pristajalni stezi do deset centimetrov pepela

Oblasti te otoške države medtem še naprej odstranjujejo pepel. Očistiti želijo predvsem pristajalno stezo na mednarodnem letališču na osrednjem otoku Tongatapu, da bi lahko pristala letala s humanitarno pomočjo. Na pristajalni stezi se je nabrala od pet do deset centimetrov debela plast pepela, kar je več, kot so pričakovali.

Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je sporočil, da je odstranjevanje pepela zahtevnejše od pričakovanj. "Mislili smo, da bo letališče operativno v torek, a še ni bilo popolnoma očiščeno, saj pepel še vedno pada," je povedal koordinator ZN-a za to krizo, ki deluje na Fidžiju, Jonathan Veitch.

"Na dan očistijo okoli 100 ali 200 metrov. To pomeni, da bi jim moralo uspeti danes," je še dejal.

Avstralija in Nova Zelandija tako še vedno čakata, da lahko pošljeta vojaška transportna letala s pomočjo. Delci pepela namreč lahko povzročijo okvare letal.

Je pa Nova Zelandija že v torek na tridnevno pot proti Tongi poslala dve ladji, eno z zalogami vode, drugo pa z ekipo potapljačev. Na pot, ki bo predvidoma trajala pet dni, se pripravlja tudi avstralska ladja s helikopterjem.

Tongovske oblasti so prvo uradno sporočilo o posledicah izbruha ognjenika in cunamija objavile šele v torek. Po prvih podatkih so umrli trije ljudje, številni pa so poškodovani. Valovi cunamija so bili visoki tudi do 15 metrov. Po podatkih Oche je nastala znatna gmotna škoda.