To je "izredni ukrep", za katerega se je ministrstvo odločilo kot za zadnjo možnost, da prepreči nadaljnje poslabšanje finančnega položaja države, so pojasnili v Kolombu.

Povedali so še, da so plačilno nesposobnost razglasili, da bi zagotovili "pošteno in enakovredno obravnavo vseh posojilodajalcev". Država je sicer v pogajanjih za reševalni paket Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Med epidemijo se je turizem ustavil

Šrilanka, ki ima 22 milijonov prebivalcev, je zašla v hudo krizo zaradi pandemije covida-19, ki jo je med drugim stala zanjo bistvenih prihodkov iz turizma.

Analitiki težave pripisujejo tudi letom in letom izposojanja ter slabo premišljenemu zniževanju davkov.

Bonitetne agencije so bonitetno oceno Šrilanke oklestile že lani, s tem pa so jo odrezale od tujih kapitalskih trgov oziroma posojil, s katerimi bi še naprej financirala uvoz nujno potrebnih dobrin.

Oblasti so skušale doseči odpis dolgov Indije in Kitajske, a sta ji ti dve državi ponudili le več posojil, s katerimi bi jo dodatno "zavezali" k nakupu njunih surovin.

Protivladni protesti in izredne razmere

Protestniki že od začetka aprila izražajo nestrinjanje z vlado zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin, vse višjih življenjskih stroškov, pomanjkanja goriva ter dolgotrajnih izpadov električne energije. Država je uvedla policijsko uro, ki pa je protestniki niso upoštevali.

Predsednik Šrilanke Gotabaya Rajapaksa je prejšnji teden razglasil celo izredne razmere, saj so protestniki hoteli vdreti v njegovo rezidenco.

V poskusu preprečiti organizacijo protestov je vlada tudi ugasnila spletna družbena omrežja. Nedostopni so med drugim Facebook, Youtube, Twitter, Instagram in Whatsapp. Šrilanško glavno opozicijski zavezništvo Samagi Jana Balawegaya (SJB) je to potezo obsodilo in ocenilo, da je čas, da vlada odstopi.