Kitajska grožnja je pripeljala do podaljšanja služenja vojaškega roka. Foto: Reuters
Kitajska grožnja je pripeljala do podaljšanja služenja vojaškega roka. Foto: Reuters

Caj je na novinarski konferenci pojasnila, da sedanje štirimesečno služenje ne zadostuje za hitro spreminjajoče se razmere in da so se zato odločili, da od leta 2024 ponovno uvedejo enoletno služenje vojaškega roka. V Tajvanu so že imeli obvezen enoletni vojaški rok, ki ga je prejšnja vlada skrajšala na štiri mesece.

Podaljšanje obveznega služenja vojaškega roka je predsednica napovedala dva dni po kitajskih vojaških vajah v bližini Tajvana, ki jih je Peking organiziral v odgovor na "provokacije" in "dogovarjanje" med Washingtonom in Tajpejem.

"Nihče si ne želi vojne, vendar mir ne bo padel z neba," je še dejala predsednica in pojasnila, da bo reforma veljala za vse moške, rojene po 1. januarju leta 2005.

Tajvanu, ki ima lastno vlado od konca kitajske državljanske vojne leta 1949, nenehno grozi napad Kitajske, ki ima otok za del svojega ozemlja. Pod predsednikom Ši Džinpingom je Peking okrepil vojaški, diplomatski in gospodarski pritisk na Tajvan, saj so se odnosi poslabšali.