Kandahar z okoli 650.000 prebivalci je bil nekoč glavno oporišče talibanov, gre pa tudi za strateško in gospodarsko pomembno središče na jugu države.

Talibani so več tednov oblegali mesto in ga včeraj zasedli po srditih spopadih. Vladne sile naj bi še vedno nadzorovale letališče, ki je bilo do umika ameriških sil njihovo drugo največje oporišče v Afganistanu.

Po Kandaharju je sledilo zavzetje Laškar Gaha, glavnega mesta pokrajine Helmand. Številni visoki predstavniki civilnih oblasti in tudi vojaki so se zatekli v oporišče Šorabak, kjer je bilo nekoč nameščenih več tisoč ameriških in britanskih vojakov. Talibani naj bi jim zdaj dali 48 ur, da se umaknejo iz mesta.

Talibanom je uspelo osvojiti še Feruz Koh, glavno mesto pokrajine Gor. Središče mesta so lokalni predstavniki in varnostne sile že zapustili, talibani pa zdaj nadzorujejo vladne stavbe. Prebivalci večinoma niso zbežali iz mesta, saj naj bi imeli podobna stališča kot talibani.

Danes so zavzeli še glavno mesto province Logar Pul e Alam, ki je od Kabula oddaljeno le 50 kilometrov, s čimer so še korak bližje glavnemu mestu.

Poleg tega so zavzeli še glavna mesta provinc Uruzgan in Zabul, ki so jih predstavniki lokalnih oblasti predali brez boja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Talibani imajo zdaj popolno oblast. Trenutno ni spopadov. Večina predstavnikov oblasti je pobegnila v Kabul," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal poslanec Said Kvaribula Sadat.

Ofenziva po umiku ameriških sil

Po umiku ameriških in zavezniških sil iz Afganistana so talibani, ki so državi vladali od leta 1996 do leta 2001, začeli ofenzivo in trenutno nadzorujejo že več kot dve tretjini okrožij.

V rokah talibanov je že 15 glavnih mest od skupno 34 afganistanskih pokrajin. Nadzorujejo praktično ves sever, zahod in jug, močno pa so se približali tudi prestolnici Kabul.

V sredo jim je uspelo zavzeti mesto Gazni, ki leži le 150 kilometrov od prestolnice Kabul, za katerega ameriški obveščevalci menijo, da bi ga lahko talibani zasedli v treh mesecih. Po Gazniju so osvojili tudi tretje največje mesto Herat na zahodu države.

Talibani so medtem po poročanju Al Džazire zajeli Ismaila Kana, vidnega lokalnega poveljnika, ki se je v Heratu bojeval na strani afganistanske vlade. Kanov tiskovni predstavnik je dejal, da so talibani po pogajanjih Kanu dopustili, da se je vrnil v svojo rezidenco.

Kan je znan kot "Lev Herata". Njegovo vojaško delovanje sega nazaj v čas pred sovjetskim posredovanjem v državi, proti kateremu se je nato bojeval v osemdesetih letih.

Lavrov: Upanje na diplomatsko rešitev kopni

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da upanje na diplomatsko rešitev konflikta v Afganistanu kopni. "Pogovarjamo se z vsemi bolj ali manj pomembnimi političnimi silami v Afganistanu – tako z vlado kot s talibani," je med obiskom na jugu Rusije novinarjem dejal Lavrov. "Vidimo pa, kako težko je v afganistanski družbi najti konsenz," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Kritičen je bil do talibanov, ker so se odločili položaj reševati z vojskovanjem. "Zavzemajo vedno več mest in okrožij. To je narobe," je dejal. Rusija si je po njegovih besedah vedno znova prizadevala za dialog med afganistansko vlado, talibani in drugimi skupinami v državi in organizirala tudi konference, da bi pospešila pogovore.

Moskvo zdaj skrbi tudi, da bi se lahko konflikt razširil še na sosednji Tadžikistan in druge države v osrednji Aziji. Kar se dogaja v Afganistanu, se ne sme nikakor preliti na ozemlja ruskih zaveznic v okviru Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, je dejal Lavrov glede zavezništva, ki združuje več nekdanjih republik Sovjetske zveze.

ZDA pošiljajo vojake za evakuacijo

Zaradi hitrega napredovanja talibanov ZDA v Afganistan pošiljajo tri tisoč svojih vojakov, ki bodo pomagali pri evakuaciji osebja ameriškega veleposlaništva. "Ob razvijajoči se varnostni situaciji si še naprej prizadevamo za zmanjšanje števila naših civilistov v Kabulu," je sporočil govorec ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price in ob tem zagotovil, da veleposlaništvo ostaja odprto. Ameriško obrambno ministrstvo je tudi zagotovilo, da ameriški vojaki ne bodo sodelovali v spopadih s talibani.

Tudi Združeno kraljestvo bo poslalo 600 vojakov za pomoč pri evakuaciji britanskih državljanov.

Združeni narodi so opozorili, da bi bilo talibansko zavzetje Kabula katastrofa za civiliste. V glavno mesto se je z osvojenih ozemelj že zateklo na tisoče ljudi, ki bežijo pred napredovanjem talibanov.

Sorodna novica "Ali bi moral Zahod pustiti pri miru Afganistan?"

Vrnitev Al Kaide?

Britanski obrambni minister Ben Wallace je izrazil skrb, da bo Afganistan postal propadla država, kamor bi se lahko vrnili islamski skrajneži. "Al Kaida se bo verjetno vrnila, če jo bo Afganistan znova gostil, se znamo vrniti tudi mi," je dejal Wallace, ki meni, da Afganistan drvi v državljansko vojno.

Po njegovih besedah pri talibanih ne gre za enotno gibanje, ampak skupek različnih interesov. Britanci so že v 30. letih 19. stoletja spoznali, da gre za državo, ki jo vodijo gospodarji vojne in jo tvorijo različne pokrajine z različnimi plemeni. In če pri tem nisi previden, pride do državljanske vojne, je prepričan Wallace.

Talibani so v času svoje vladavine v Afganistanu nudili zatočišče pripadnikom Al Kaide in njihovemu vodji Osami bin Ladnu, ki so bili odgovorni za teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001, po katerih je sledil ameriški napad in strmoglavljenje talibanskega režima. ZDA so bin Ladna po desetih letih iskanja ubile leta 2011 v sosednjem Pakistanu.