Foto: Reuters
Foto: Reuters

Obkrožen s svojimi sledilci je umrl v templju Tu Hieu v Hueju v Vietnamu, kjer se je pred desetletji začelo njegovo duhovno potovanje. Pogrebne slovesnosti bodo potekale teden dni v omenjenem templju, so sporočili njegovi učenci. "Thich Nhata Hanha se bomo spominjali kot enega najvplivnejših in najuglednejših verskih voditeljev na svetu," je v izjavi zapisala odpravnica poslov na ameriški misiji v Vietnamu Marie C. Damour. "Skozi svoje učenje in literarno delo bo njegova dediščina ostala tudi za generacije, ki prihajajo."

Če verjamemo, da je lahko jutri bolje, lažje nosimo breme današnjega dneva. Če pa se lahko vzdržimo upanja, potem se lahko v celoti zavemo tega trenutka in najdemo veselje, ki je že prisotno.

Thich Nhat Hanh

V ospredju njegovega nauka je bilo učenje o čuječnosti, kako jo vpeljati v vsakdanje življenje. Ena od njegovih najbolj znanih misli je bila, da "moramo hoditi tako, kot da s stopali poljubljamo zemljo".

Leta 2014 je doživel kap, po kateri ni mogel več govoriti. Takrat se je vrnil v svoj rojstni kraj Hue v Vietnamu, da bi tam preživel svoje zadnje dni, potem ko je večino svojega življenja preživel v tujini.

"Če veš, kako trpeti, trpiš veliko, veliko manj."

Bil je eden od pionirjev budizma na Zahodu, v Franciji je ustanovil samostan Plum Village. "Naučiš se, kako trpeti. Če veš, kako trpeti, trpiš veliko, veliko manj. In potem veš, kako uporabiti trpljenje za ustvarjanje sreče in veselja," je dejal v svojem predavanju leta 2013. "Umetnost sreče in umetnost trpljenja gresta vedno z roko v roki."

Budistični voditelj je govoril več jezikov in je na začetku 60. let prejšnjega stoletja predaval tudi na ameriških univerzah Princeton in Columbia, potem pa se je leta 1963 vrnil v Vietnam in se pridružil menihom, ki so nasprotovali in protestirali proti vietnamski vojni. "Videl sem ubijati komuniste in antikomuniste, oboji so se uničevali, ker je vsaka od strani verjela, da ima monopol nad resnico," je zapisal leta 1975. "Moj glas je bil zadušen z bombami, izstrelki in kričanjem."

Foto: Reuters
Foto: Reuters

V 60. letih se je srečal tudi z Martinom Luthrom Kingom, ki je meniha označil za "apostola miru in nenasilja" in ga predlagal za Nobelovo nagrado. "Ne poznam nikogar, ki bi si bolj zaslužil Nobelovo nagrado za mir kot ta prijazni budistični menih iz Vietnama," je zapisal v pismu, kjer ga je predlagal za nagrado.

Menihu se je poklonil tudi duhovni vodja tibetanski menihov dalajlama, ki je dejal, da se mu lahko najbolje poklonimo tako, da nadaljujemo njegovo delo promoviranja miru na svetu. "Bil je kot veliko borovo drevo, ki je številnim ljudem dovolil, da počivajo pod njegovimi krošnjami in se učijo njegovih naukov o čuječnosti in sočutju," je dejal menih Haenim Sunim, ki je nekoč delal kot njegov prevajalec. "Bil je eden najbolj neverjetnih ljudi, kar sem jih kdaj srečal."

Njegovim naukom in mislim je sledilo veliko ljudi, sploh v času pandemije so se številni zatekli k njegovim modrostim. "Upanje je pomembno, ker lahko ta trenutek naredi znosnejšega," je zapisal v svojih naukih. "Če verjamemo, da je lahko jutri bolje, lažje nosimo breme današnjega dneva. Če pa se lahko vzdržimo upanja, potem se lahko v celoti zavemo tega trenutka in najdemo veselje, ki je že prisotno."