Foto: EPA

Na največjih protestih v zadnjih letih je bilo požganih več stavb, vključno z zaporom in tržnico, indonezijska vlada pa je na območje, ki je že tako najbolj militarizirano v državi, poslala na tisoče dodatnih oboroženih sil. Da bi "povrnili varnost", so indonezijske oblasti tudi prekinile dostop do spleta.

A čeprav so zadnje dogodke sprožila rasistična obkladanja, so se protesti v resnici tako razvneli zaradi let podtalnih zamer in frustracij, navaja BBC.

Indonezijska vlada pravi, da je Papua, ki je razdeljena na dve provinci, Papuo in Zahodno Papuo, sestavni del Indonezije, kar priznavajo tudi Združeni narodi. A mnogi prebivalci otoka se s tem ne strinjajo.

Nekdanja nizozemska kolonija je neodvisnost razglasila leta 1961, njena priključitev Indoneziji leta 1969 pa je bila precej kontroverzna. In čeprav so razpisali referendum, ki ga je nadziral ZN, je lahko na njem glasovalo zgolj tisoč ljudi, kar pomeni, da so številni Papuanci izid odpravili kot neveljaven. Posledično je do danes na otoku še vedno delujoče manjše separatistično gibanje, ki se bori za neodvisnost.

Vsakršni resnejši upor v provinci skuša zatreti indonezijska vojska, ki jo pri tem obtožujejo večjih zlorab človekovih pravic.

Ena najrevnejših regij

Foto: EPA

Zamere do osrednje vlade še podžiga dejstvo, da Papua, čeprav je bogata z naravnimi viri, vključno z največjim rudnikom zlata na svetu, ostaja ena najrevnejših regij v državi. Lani je zaradi izbruha ošpic in podhranjenosti umrlo najmanj 72 ljudi, od tega večina otrok.

A povod za tokratne proteste je bil incident v mestu Surabaja na Javi konec tedna. Potem ko so nacionalistične skupine obtožile študente papuanske univerze oskrunjenja indonezijske zastave med proslavo za dan neodvisnosti, so obkolile njihov študentski dom in jih zasmehovale z rasističnimi zbadljivkami, vključno z "opice", "prašiči" in "psi".

V študentskem domu so morale nazadnje posredovati posebne enote, ki so študente izgnale iz poslopja, jih zaslišale, nato pa izpustile.

Ta dogodek in protesti, ki so sledili, so razkrili napetosti med Indonezijo in Papuo kot tudi globoko zakoreninjeni rasizem znotraj Indonezije, ki izvira iz dejstva, da so avtohtoni prebivalci Papue kot Melanezijci etnično ločeni od preostale države in bolj povezani s prebivalci sosednje Papue Nove Gvineje.

"Ne vidijo nas kot ljudi"

Benny Wenda, vodja Zahodne Papue v izgnanstvu, je za BBC povedal, da je ravnanje z omenjenimi papuanskimi študenti "zgolj še en primer tega, kar izkušamo vsakodnevno že 60 let".

Foto: EPA

Venda se ob tem spominja, kako mu je na njegov prvi dan srednje šole indonezijsko dekle pljunilo v obraz. "Mislil sem, da mogoče smrdim tisti večer sem se trikrat oprhal," razlaga. "Naslednji dan sem se usedel v klop, pa me je ponovno pljunila. In takrat sem doumel: Indonezijci nas zaradi naše temne polti ne vidijo kot enake, ne vidijo nas kot ljudi. Vsak Papuanec ima nešteto takih zgodb."

Vendu pritrjujejo tudi papuanski študenti na Javi, ki pravijo, da se pogosto počutijo kot drugorazredni državljani. "Doživel sem neštete zavrnitve pri prošnjah za študentsko domovanje, ob tem pa so mi naravnost povedali, da ne sprejemajo papuanskih študentov," je povedal Benfa, papuanski študent v Jogjakarti. "Vsakodnevno se soočamo z diskriminacijami in rasizmom," je potrdil Aris Jeimo iz papuanske študentske zveze.

In zdaj se je boj proti rasizmu prepletel z bojem za neodvisnost. Protestniki so ta teden vzklikali "Nismo opice" in "Vojna rasizmu", pri tem pa tudi vihrali s prepovedano zastavo z zvezdo danico, ki simbolizira papuansko neodvisnost.

Indonezijski predsednik Joko Vidodo miri razgrete strasti in poziva k medsebojnemu odpuščanju po izgredih, ob tem pa obljublja, da bo vlada skušala poskrbeti za "čast in dobrobit vseh prebivalcev Papue in Zahodne Papue". "Moji bratje in sestre na Papui in zahodni Papui, vem, da se počutite prizadete in razžaljene. Zato je odpuščanje najboljše. Lahko, da ste jezni, a odpuščanje je boljše," je dejal v nagovoru.

Papua ima sicer od leta 2001 večjo avtonomijo, regiji vlada namenja vse več sredstev, Vidodo pa je od svoje izvolitve leta 2014 pokrajino obiskal že sedemkrat, da bi prebivalcem izkazal svojo predanost. A to strasti ni pomirilo. Papua je najbolj militarizirana indonezijska provinca, ta teden pa so oblasti poslale še več okrepitev. A malo verjetno je, da se bo prebivalstvo zaradi njihove prisotnosti počutilo kaj varnejše.