Poškodovano vozilo in stanovanjska hiša po raketnem napadu v Kabulu. Foto: Reuters
Poškodovano vozilo in stanovanjska hiša po raketnem napadu v Kabulu. Foto: Reuters

Neimenovani ameriški uradnik je za Reuters dejal, da so ZDA napad izvedle z brezpilotnim letalnikom zunaj Afganistana, po sestrelitvi vozila pa je sledilo več močnih eksplozij, kar nakazuje, da je bila v vozilu "velika količina eksplozivnega materiala".

Gre za drugi napad ZDA na cilje IS-K-ja po četrtkovem napadu samomorilskega napadalca iz te skupine na letališče v Kabulu. Ubitih je bilo okoli 170 ljudi. V prvem napadu so ZDA v pokrajini Nangarhar ubile domnevnega načrtovalca napada.

Tuji mediji so sprva poročali o močni eksploziji, po navedbah očividcev pa naj bi šlo za raketo, ki je zadela hišo, poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Po trditvah afganistanskega policijskega poveljnika je bil v napadu ubit tudi otrok.

Talibani trdijo, da gre za dva ločena incidenta, o obeh pa je znano le malo podrobnosti, poroča Al Džazira.

Svarila pred napadom IS-K-ja

Ameriški predsednik Joe Biden je v soboto posvaril, da je nov napad skrajnežev v prihodnjih od 24 do 36 urah zelo verjeten.

Talibani so po poročanju Al Džazire v nedeljo ljudi na letališču pred eksplozijo opozarjali na možnost novega napada IS-K-ja in skušali razgnati množico.

V napadu pripadnika Islamske države - Korasan v četrtek je bilo ubitih 170 ljudi, med njimi 13 ameriških vojakov. Predsednik Biden bo danes v oporišču Dover sprejel krste z njihovimi posmrtnimi ostanki.

ZDA so takrat v povračilnem napadu v pokrajini Nangarhar z brezpilotnim letalnikom ubile dva pripadnika IS-K-ja, enega izmed njiju so sumili načrtovanja napada na kabulsko letališče.

Ameriška evakuacija iz Afganistana se bliža koncu

Danes konec evakuacijskih poletov?

Na letališču je po poročanju Reutersa, ki navaja zahodnega varnostnega uradnika, še vedno okoli tisoč civilistov, ki čakajo na možnost evakuacije iz države.

"Želimo zagotoviti, da so vsi tuji civilisti in tisti, ki so ogroženi, danes evakuirani. Vojaške sile bodo začele odhajati, ko bo ta proces končan," je še dejal uradnik.

V Afganistanu ostaja še 300 ameriških državljanov, ki želijo zapustiti državo, je za ameriško mrežo ABC dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Nekateri Američani so se odločili, da ostanejo v Afganistanu po 31. avgustu, vendar pa po besedah Blinkna "ne bodo obtičali v Afganistanu". ZDA imajo način, da "jih spravijo ven", če bodo v prihodnosti to želeli.

Talibani naj bi zagotovili varen umik tujih državljanov in Afganistancev

Talibani, ki so znova prevzeli oblast v Afganistanu, so številnim državam zagotovili, da bodo njihovi državljani in afganistanski sodelavci lahko varno zapustili Afganistan.

Države, med njimi ZDA in več članic EU-ja, so v skupni izjavi izrazile pričakovanje, da bodo talibani Afganistancem, ki imajo ustrezne dokumente, omogočili odhod iz države.

"Od talibanov smo prejeli zagotovila, da bo vsem tujim državljanom in afganistanskim prebivalcem, ki imajo dovoljenje za potovanje naših držav, dovoljeno, da varno in urejeno odidejo na točke odhoda in potujejo iz države," piše v skupni izjavi, ki jo je na Twitterju objavila evropska zunanja služba (EEAS).

"Zavezani smo temu, da zagotovimo, da naši državljani in rezidenti, zaposleni, Afganistanci, ki so delali z nami, in tisti, ki so ogroženi, lahko še naprej svobodno potujejo zunaj Afganistana," so še zapisali.

"Izbranim Afganistancem bomo še naprej izdajali potovalne dokumente in do talibanov imamo jasna pričakovanja in njihovo zavezo, da bodo lahko ti Afganistanci potovali v naše države," so še zapisali v izjavi in dodali, da "sprejemajo javne izjave talibanov, ki potrjujejo to razumevanje".

V preteklih dneh je več vodilnih talibanskih predstavnikov javno izjavilo, da lahko Afganistanci še naprej zapustijo državo po zakonitih poteh, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Turčija ne more prevzeti bremena beguncev. Francija predlaga varno območje pod nadzorom ZN-a.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu in nemški zunanji minister Heiko Maas sta v Carigradu govorila glede afganistanskih beguncev.

"Turčija je v zadostni meri izvajala svojo moralno in humanitarno odgovornost glede migracij. Ni možnosti, da bi prevzeli dodatno begunsko breme," je na skupni tiskovni konferenci dejal Cavusoglu.

V Turčiji je v okviru dogovora z Evropsko unijo iz leta 2016 trenutno nastanjenih okoli 3,7 milijona sirskih beguncev.

Nemški minister Maas pa je dejal, da je Nemčija pripravljena finančno in tehnično podpreti obnovo hudo poškodovanega letališča v Kabulu.

Odprti so tudi za francosko-britanski predlog o vzpostavitvi varnega območja v afganistanski prestolnici pod nadzorom Združenih narodov.

Njegov turški kolega je bolj skeptičen. "Ta predlog se dobro sliši. Pa ga bo lahko oziroma mogoče uresničiti? To moramo še videti," je povedal.

Pariz in London bosta na ponedeljkovem srečanju stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a, med katerimi sicer ni Nemčije in Turčije, predlagala osnutek resolucije, katere cilj je določiti varno območje pod nadzorom ZN-a v Kabulu, ki bi omogočilo nadaljevanje humanitarnih operacij, vključno z evakuacijami ljudi, je danes sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron.

Evakuiranih 114.400 ljudi

ZDA in zaveznice so v zadnjih tednih evakuirale skupno 114.400 svojih državljanov in njihovih afganistanskih sodelavcev. Več tisoč ljudi, ki si želijo zapustiti Afganistan, bo sicer prisiljenih ostati v državi.

Na letališču naj bi bilo trenutno manj kot 4000 ameriških vojakov. Talibani so napovedali, da bodo takoj po ameriškem odhodu prevzeli nadzor nad letališčem.

Papež Frančišek pozval k nadaljnji pomoči Afganistancem

Papež Frančišek je danes pozval k nadaljevanju pomoči Afganistancem. "Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razmere v Afganistanu. Delim trpljenje s tistimi, ki so v četrtkovem samomorilskem napadu izgubili bližnje," je papež dejal med današnjo molitvijo angelskega čaščenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

"Vse pozivam, naj še naprej pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč," je še povedal. Pozval je še k molitvam za dialog in solidarnost, ki bi omogočila miroljubno in bratsko sobivanje v Afganistanu.