Zaradi etničnega čiščenja je več kot 700.000 Rohingov prebegnilo čez mejo v Bangladeš. Foto: EPA
Zaradi etničnega čiščenja je več kot 700.000 Rohingov prebegnilo čez mejo v Bangladeš. Foto: EPA

Viri iz ZN-a so za Guardian potrdili, da se je sprva oklevajoč generalni sekretar ZN-a António Guterres po vse večjem pritisku znotraj organizacije odločil nadaljevati preiskavo.

Na čelu te bo Gert Rosenthal, nekdanji gvatemalski zunanji minister in stalni predstavnik Gvatemale v ZN-u.

"Ta preiskava ni uperjena proti kakšnemu specifičnemu posamezniku ali agenciji, ampak gre bolj za to, kako deluje ZN kot institucija na terenu in kakšne morebitne lekcije smo se naučili za v prihodnje," je povedal Stanislav Saling, predstavnik ZN-a v Mjanmaru. Ob tem je še dejal, da Rosenthal ne namerava odpotovati v Mjanmar v sklopu svoje preiskave.

Ravnanje mjanmarskih oblasti z Rohingi je šokiralo mnoge. Foto: EPA
Ravnanje mjanmarskih oblasti z Rohingi je šokiralo mnoge. Foto: EPA

Krogi znotraj ZN-a poročajo, da so za preiskavo izbrali Rosenthala, ker velja za zelo resnega in trezno razmišljujočega strokovnjaka za delovanje ZN-a.

"To ustanovo pozna s številnih različnih vidikov in zanj se ve, da je nekdo, ki ne bo tiho, če opazi kake nepravilnosti," je za Guardian povedal neimenovani višji predstavnik ZN-a.

Vrsta pozivov po preiskavi

V zadnjih letih so se večkrat slišali pozivi po temeljiti preiskavi ZN-ovih operacij v Mjanmaru, ki so jih v okrožnici, napisani več mesecev pred vojaško ofenzivo nad Rohingi leta 2017, opisali kot "izrazito disfunkcionalne".

Nasilje, ki so ga ZN označili za etnično čiščenje in morebiten genocid, vključuje poboj na tisoče ljudi, posilstva žensk in otrok in požiganje vasi, zaradi česar je več kot 700.000 Rohingov prebegnilo čez mejo v Bangladeš.

Marzuki Darusman, predsednik ZN-ove preiskovalne komisije za Mjanmar, je lani dejal, da v zvezni državi Rakajn poteka genocid.

Ostre kritike letijo tudi na Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Či. Foto: EPA
Ostre kritike letijo tudi na Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Či. Foto: EPA

"Dobro je, da namerava ZN končno malo resneje razmisliti o lastnih dejanjih, da bi razumel, kaj je šlo narobe pri njegovem ravnanju v mjanmarski krizi," je povedal Phil Robertson, namestnik direktorja organizacije Human Rights Watch za Azijo.

"Več kot jasno je, da jim ni uspelo videti in opozoriti svet glede tega, kar je bilo mnogim nam jasno že precej pred avgustom 2017 ‒ da mjanmarska vojska išče priložnost, da bi sprožila veliko operacijo etničnega čiščenja, da bi se znebila Rohingov."

"Večje težave"

Kritike odziva ZN-a so se osredotočale na obtožbe proti Renati Lok-Dessallien, nekdanji koordinatorki za Mjanmar, ki so jo obtožili zmanjševanja pomena zaskrbljenosti glede vse večjih zlorab Rohingov, odvračanja javnih izjav, kritičnih do vlade pod vodstvom Aung San Su Či, dajanja prioritete razvojnih strategij na račun človekovih pravic in zatiranja internih poročil, ki ji niso bile všeč. ZN je večino teh obtožb zanikal.

A vrsta predstavnikov ZN-a in diplomatov meni, da se je bilo napak osredotočati na Lok-Dessallienovo in da so pomanjkljivosti ZN-a odraz precej večjih težav znotraj sistema ZN-a in celotne diplomatske skupnosti v Mjanmaru.