Poleg Iraka so ZDA vojaško prisotne tudi v Siriji, kjer imajo okoli 900 svojih vojakov. Foto: EPA
Poleg Iraka so ZDA vojaško prisotne tudi v Siriji, kjer imajo okoli 900 svojih vojakov. Foto: EPA

ZDA imajo v Iraku nameščenih 2500 svojih vojakov, ki svetujejo in pomagajo iraškim silam v boju proti sunitski skupini Islamska država, ki je leta 2014 zavzela velik del iraškega ozemlja in bila nato poražena, vendar njeni pripadniki še vedno napadajo in so varnostna grožnja.

Iraški premier Mohamed Šia Al Sudani je v petek napovedal, da bo njegova vlada začela postopek za oblikovanje dvostranskega odbora, ki bo pripravil dogovor o trajni prekinitvi prisotnosti mednarodnih sil v Iraku.

"Poudarjamo svoje trdno stališče za prenehanje obstoja mednarodne koalicije, potem ko njena prisotnost ni več utemeljena," je v izjavi dejal Sudani.

Iraški premier naj bi skušal z napovedjo pomiriti proiranske sile znotraj vladne koalicije. Foto: Reuters
Iraški premier naj bi skušal z napovedjo pomiriti proiranske sile znotraj vladne koalicije. Foto: Reuters

Sudani odvisen od proiranskega bloka

Odločitev iraške vlade je prišla, potem ko je bil v četrtek v ameriškem napadu ubit Muštaka Džavad Kazima Al Džavari, ki je bil po trditvah Pentagona vodja teroristične skupine in je sodeloval pri načrtovanju napadov na ameriške sile v Iraku.

Proiranske milice v Iraku in sosednji Siriji so v znak maščevanja za izraelsko ofenzivo v Gazi od začetka oktobra lani izvedle več napadov na ameriške sile v obeh državah.

Al Džavari je bil poveljnik oborožene šiitske milice Ljudske mobilizacijske sile, ki so bile ob podpori Irani ustanovljene leta 2014 za boj proti Islamski državi, nato pa so bile pri iraških oblasteh priznane kot uradna varnostna enota.

Sudani ima omejen nadzor nad nekaterimi frakcijami, ki jih podpira Iran in katerih podporo je potreboval sam za prihod na čelo vlade jeseni leta 2022, zdaj pa predstavljajo močen blok v njegovi vladni koaliciji.

Kot poroča Reuters, ki se sklicuje na svetovalca blizu iraškega premierja, je ta pod velikim pritiskom Iranu naklonjenih šiitskih strank, ki si prizadevajo za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Iraku.