Stranka Benija Ganca Modro-belo zavezništvo in stranka Likud Benjamina Netanjahuja naj bi bila na volitvah izenačeni. Foto: Reuters

Ne glede na volilne izide, sodeč po vzporednih volitvah, naj bi bil rezultat tesen, bo imel novi mandatar težave pri oblikovanju nove koalicije.

Zdajšnji izraelski premier Benjamin Netanjahu je po predčasnih volitvah 9. aprila od predsednika dobil mandat za sestavo vlade, saj je bil blok desničarskih in verskih strank močnejši od skupine sredinskih, levičarskih in arabskih strank. Netanjahu je zaradi tega v parlamentu dobil več priporočil za sestavo vlade kot njegov tekmec, vodja Modro-belega zavezništva Beni Ganc, sicer nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske. Toda dozdajšnjemu premierju ni uspelo sestaviti koalicije in kneset se je razpustil.

69-letni Netanjahu je ob oddaji glasu na volišču v Jeruzalemu prav zaradi napovedanega tesnega izida vse izraelske državljane pozval, naj pridejo na volišča. Kot je spomnil, je tudi ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek dejal, da bo to tesna volilna tekma. "In sam lahko to danes zjutraj potrdim ‒ zelo tesno bo," je dejal premier. Ganc je ob oddaji glasu blizu Tel Aviva volivce nagovoril, naj zavržejo korupcijo in ekstremizem: "Želimo si novega upanja. Danes glasujemo za spremembo," je dodal in izrazil prepričanje, da mu bo spremembo uspelo prinesti, in to "brez korupcije in brez ekstremizma".

Benjamin Netanjahu je v kampanji uporabil plakate, na katerih se rokuje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Foto: Reuters

Pomembna vloga manjših strank

Ganc s svojim zavezništvom vztraja, da se ne bo pogajal z Likudom, dokler ga vodi politik, nad katerim visi senca obtožb o korupciji. Netanjahu, ki je vse obtožbe zanikal, je na drugi strani obljubil, da ne bo oblikoval vlade narodne enotnosti, temveč močno desničarsko vlado. Premier je v predvolilni kampanji napovedal, da bo priključil dolino reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razburil Palestince in želel pridobiti podporo bolj nacionalističnih volivcev. Znova je poudaril zavezo priključitve izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, piše BBC.

Pomembno vlogo bi tokrat utegnile imeti manjše stranke, predvsem Izrael Bejtenu pod vodstvom Avigdorja Libermana, ki ji podpora javnosti po prejšnjih volitvah raste. Liberman sicer vztraja, da ne bo sodeloval v vladi, ki jo bo vodila judovska verska zakonodaja. Po aprilskih volitvah je bil prav Liberman tisti, ki je preprečil Netanjahujeve poskuse oblikovanja koalicije, pri čemer se je skliceval na neskladja s premierjevimi ultraortodoksnimi zavezniki.

Bo odločilno vlogo pri sestavi koalicije znova odigral Izrael Bejtenu Avigdorja Libermana? Foto: Reuters

Nova koalicijska pogajanja naj bi se začela že takoj po zaprtju volišč. Po mnenju analitikov bi tokrat lahko odločilno vlogo igrala volilna udeležba. Če bo nizka, bodo imele od tega koristi desničarske in verske stranke, ki imajo iz ideoloških razlogov v povprečju zvestejše volivce.

Judovski naseljenci lahko volijo, Palestinci ne

Poleg izraelskih državljanov, ki živijo v Izraelu (tudi tistih palestinskega rodu, ki predstavljajo okoli 20 odstotkov prebivalstva Izraela), imajo volilno pravico tudi judovski naseljenci, ki živijo v nezakonitih naselbinah in mestih na zasedenem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Skupaj tam živi že več kot 600.000 naseljencev.

Svojega glasu pa ne more oddati okoli 4,8 milijona Palestincev, ki živijo pod izraelsko vojaško okupacijo na Zahodnem bregu ter v Vzhodnem Jeruzalemu in v Gazi, čeprav na njihovo življenje odločilno vpliva izraelska vojska.

Bo Netanjahuju uspelo zmagati na volitvah?
Izraelska vojska je na dan volitev zaprla prehode med zasedenima Zahodnim bregom in Gazo ter Izraelom, kar stori tudi ob judovskih verskih in izraelskih državnih praznikih. Foto: EPA

Vojska v času volitev zaprla Zahodni breg in Gazo

Ob tem je, kot poročajo izraelski mediji, izraelska vojska za dan volitev uvedla splošno zaprtje Zahodnega brega in Gaze. Po poročanju časopisa Jerusalem Post je predstavnik izraelske vojske pojasnil, da bo vstop z zasedenih ozemelj v Izrael mogoč le v izjemnih primerih, kot so zdravstveni ali humanitarni, pa še ti bodo potrebovali odobritev "koordinatorja vladnih dejavnosti na ozemljih" oziroma izraelskega ministrstva za obrambo.

Vojaško zaprtje prehodov med Zahodnim bregom ter Gazo in Izraelom je sicer običajna praksa ob judovskih verskih in izraelskih državnih praznikih.

Kot poroča izraelski portal Times of Israel, velja zaprtje le za Palestince z zasedenih ozemelj, medtem ko se bodo lahko izraelski državljani prosto premikali med Zahodnim bregom in Izraelom. Zaprtje vpliva na več deset tisoč Palestincev z zasedenih ozemelj, ki zakonito delajo v Izraelu.

Vzhodni Jeruzalem, ki je tudi pod vojaško okupacijo, si je Izrael sicer v nasprotju z mednarodnim pravom priključil, zato je premikanje iz tega dela mesta v Izrael prosta. Palestinci, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, nimajo pravice voliti na splošnih volitvah, ampak le na lokalnih, saj jim Izrael ni podelil državljanstva, ampak le status rezidentov.

Netanjahu je prejšnji teden skoraj preložil volitve, da bi lahko izvedel napad na Gazo, a je po posredovanju državnega tožilca namero opustil, poročajo izraelski mediji. Foto: Reuters

Netanjahu skoraj preložil volitve zaradi napada na Gazo

Izraelski časopis Jerusalem Post medtem poroča, da je Netanjahu prejšnji teden skoraj preložil izvedbo volitev, da bi sprožil novo vojaško operacijo v Gazi. Netanjahu je po telefonu govoril z ministri, da bi za operacijo dobil njihovo podporo, ki so mu jo tudi dali, ni pa govoril s poveljnikom izraelske vojske in direktorjem notranje obveščevalne službe Šin Bet.

Netanjahu je napad opustil šele po posredovanju izraelskega generalnega državnega tožilca Avičaja Mandelblita, ki je premierja obvestil, da zgolj ustna odobritev po telefonu ne zadostuje za vojaški poseg.

Ganc je bil načelnik izraelske vojske v času obsežnih napadov na Gazo poleti leta 2014. Po podatkih ZN-a je bilo v napadih, ki so trajali 51 dni, ubitih 1.462 palestinskih civilistov, od tega tretjina otrok. Na drugi strani so palestinske oborožene skupine ubile šest izraelskih civilistov. Foto: Reuters

Nizozemsko sodišče o tožbi zoper Ganca

Na dan volitev pa se je na okrožnem sodišču v Haagu začelo zaslišanje v primeru tožbe, ki jo je zoper Ganca vložil Nizozemec palestinskega rodu Ismail Ziada. Sodišče bo v postopku odločilo, ali bo tožbo sploh obravnavalo.

Ismail Ziada, ki je bil rojen v Gazi, nato pa se je preselil na Nizozemsko, namreč od Ganca, nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske, in nekdanjega poveljnika izraelskih zračnih sil Amirja Ešela zahteva odškodnino zaradi njune odgovornosti za napad v Gazi 20. julija 2014, v katerem je bilo ubitih šest Zaidovih sorodnikov, in sicer mati, trije bratje, 12-letni nečak in svakinja. V napadu je bil ubit tudi obiskovalec.

Ziada trdi, da je napad kršil mednarodno humanitarno pravo, češ da so izraelske sile namerno ciljale civiliste in da je šlo za nesorazmerno uporabo sile. Izraelska vojska je trdila, da je napadla poveljniški center palestinskega gibanja Hamas.

Ganc je v odzivu na tožbo za Al Džaziro sporočil: "Izraelska vojska je najbolj moralna vojska na svetu in ponosen sem, da sem v njej služil skoraj 40 let in da sem ji poveljeval."

Ziada zahteva 536.600 evrov odškodnine. Nizozemsko sodišče bo 29. januarja prihodnje leto odločilo, ali se bo postopek zoper Ganca in Ešela nadaljeval.

V Izraelu potekajo parlamentarne volitve