Netanjahu med prikazovanjem, katere dele okupiranega Zahodnega brega bi priključil Izraelu. Foto: Reuters

Izrael bo razširil svojo suverenost na območje proti meji z Jordanijo, je dejal izraelski premier, s to izjavo pa naj bi skušal pridobiti podporo bolj nacionalističnih volivcev.

Ameriški načrt glede Izraela in Palestincev je "zgodovinska priložnost, da podelimo izraelsko suverenost naselbinam v Judeji in Samariji", je dejal Netanjahu in ob tem uporabil judovski biblični imeni za južni in severni del Zahodnega brega, ki je pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Na priključitev vseh naselbin na palestinskem Zahodnem bregu bo po njegovih besedah treba počakati na predstavitev ameriškega načrta, ki naj bi bila tik po izraelskih volitvah, že pred njo pa naj bi Izrael lahko priključil Jordansko dolino.

Že pred parlamentarnimi volitvami aprila je Netanjahu napovedal priključitev izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, a tega doslej ni uresničil. Pred volitvami leta 2015 pa je zagotovil, da dokler bo on premier, ne bo države Palestine, večkrat pa je tudi zatrdil, da bo Izrael ohranil svojo vojaško navzočnost v dolini reke Jordan.

Dolina reke Jordan, ki meri 2.400 kvadratnih kilometrov, je ob meji z Jordanijo in predstavlja po okoli 30 odstotkov Zahodnega brega, okoli 90 odstotkov doline pa je po sporazumu iz Osla pod neposrednim izraelskim nadzorom. V dolini živi okoli 65.000 Palestincev in 11. 000 izraelskih naseljencev. Izrael okupacijo tega dela palestinskih ozemelj utemeljuje s skrbjo za varnost.

"Netanjahu uničuje vse možnosti za mir"

Palestinski premier Mohamed Štajeh je že pred Netanjahujevo izjavo opozoril pred tovrstnimi potezami, ko je dejal, da "palestinska ozemlja niso del Netanjahujeve volilne kampanje".

Kaj vse Netanjahujeva prostodušnost pove o Izraelu in kaj o EU-ju?

Visoka palestinska predstavnica Hanan Ašravi je dodala, da Netanjahu "ne uničuje le rešitve v obliki dveh držav, ampak tudi vse možnosti za mir".

Netanjahujevo volilno obljubo je obsodil tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi. "Netanjahujeva namera, da uveljavi izraelsko suverenost v Jordanski dolini in nad severnim Mrtvim morjem, bi pahnila celotno regijo v nasilje," je opozoril. Poudaril je, da Netanjahu s svojimi enostranskimi ukrepi tvega uničenje celotnega mirovnega procesa in pomeni grožnjo miru in varnosti v regiji.

Evropska unija medtem javno vztraja pri rešitvi v obliki dveh držav, pri čemer kritični poznavalci že leta opozarjajo, da ta zaradi izraelskega ustvarjanja novih dejstev na terenu ni več mogoča.

Izrael je v vojni leta 1967, ki jo je sprožil proti svojim sosedam, zasedel poleg Zahodnega brega tudi Gazo in Vzhodni Jeruzalem ter sirsko Golansko planoto in egiptovski Sinajski polotok. Sinaj je Egiptu vrnil, Vzhodni Jeruzalem in Golansko planoto pa si je v nasprotju z mednarodnim pravom priključil leta 1980 in 1981. Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa je obe priključitvi priznala.