Vrtalna ladja energetskega podjetja Energean s sedežem v Londonu nad plinskim poljem Kariš. Foto: Reuters
Vrtalna ladja energetskega podjetja Energean s sedežem v Londonu nad plinskim poljem Kariš. Foto: Reuters

"Prestregli smo tri sovražne brezpilotne letalnike, ki so se približevali zračnemu prostoru nad izraelsko gospodarsko morsko cono," je sporočila izraelska vojska in dodala, da brezpilotniki niso nosili orožja in predstavljali tveganja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Enega od letalnikov je prestreglo izraelsko bojno letalo, dva pa izstrelki iz vojaške ladje.

Hezbolah je potrdil, da so proti plinskemu polju poslali brezpilotne letalnike. "Izvidniška misija je bila uspešna, sporočilo je bilo prejeto," so zapisali.

Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je prejšnji teden zagrozil z uporabo sile, da bi Izraelu preprečili upravljanje s ploščadjo. Hezbolah je ena izmed ključnih frakcij v razdrobljenem političnem sistemu Libanona.

Izraelski obrambni minister Beni Ganc (Benny Gantz) je medtem dejal, da Hezbolah "državi Libanon preprečuje, da bi dosegla dogovor glede morskih meja, ki so ključne za gospodarstvo in blaginjo libanonskega naroda".

Nedorečeno območje med Izraelom in Libanonom

Plinska ploščad Kariš se nahaja na območju Sredozemskega morja, ki si ga lastita tako Izrael kot Libanon. Izrael trdi, da se plinsko polje nahaja znotraj njegove ekskluzivne ekonomske cone, ki jo priznavajo Združeni narodi, vendar Libanon že leta zahteva tudi svoj del, poroča BBC. V dolgoletnem sporu med državama skuša posredovati tudi ameriški energetski odposlanec Amos Hochstein.

Politična nestabilnost v Izraelu, gospodarska kriza v Libanonu

Do incidenta z brezpilotnimi letalniki je prišlo v času politične nestabilnosti v Izraelu. Izraelski poslanci so ta teden razpustili parlament in tako odprli pot za že pete parlamentarne volitve v treh letih in pol. Volitve bodo izvedli 1. novembra. V skladu s koalicijskim dogovorom bo vodenje prehodne vlade do oblikovanja nove prevzel zunanji minister Jair Lapid.

Libanon medtem pretresa huda gospodarska kriza, ki jo je Svetovna banka označila za eno najhujših na svetu v moderni dobi. Vrednost valute je padla za več kot 90 odstotkov, tri četrtine prebivalstva so pahnjene v revščino. Maja so v državi potekale volitve, na katerih je Hezbolah izgubil večino v parlamentu, okrepile pa so se krščanske Libanonske sile ter povečalo število neodvisnih poslancev.