Uničevanje Gaze, tako fizičnega območja kot družbe, ki ga Izrael izvaja osem mesecev in v okviru katerega je bilo samo med otroki več kot 15.000 smrtnih žrtev (približno 70 ubitih otrok vsak dan od 7. oktobra), je močno vplivalo na podobo te države na Zahodu oziroma pospešilo preobrat v razpravah o njej in t. i. izraelsko-palestinskem vprašanju. Medtem ko je sprememba odnosa do Izraela med voditelji članic EU-ja po njihovih večmesečnih izrazih neomajne podpore izraelski politiki večinoma komaj opazna, so študentje in študentke v številnih članicah (poleg ZDA) odločnejši v svojih zahtevah in analizi.

V času, ko države ne sprejemajo nikakršnih vidnih ukrepov, s katerimi bi Izrael prisilile vsaj v končanje napadov na Gazo (zahtev po širši spremembi izraelskega odnosa do Palestincev ali celovitejše analize razlogov za vojno sploh ni), so k ukrepanju pozvane visokošolske ustanove v ZDA in Evropi. To niso samo zahteve za načelno pozicioniranje do dogajanja, ampak za spopadanje z lastno odgovornostjo.

Poziv k t. i. akademskemu bojkotu Izraela, prekinitvi sodelovanja z izraelskimi izobraževalnimi ustanovami, ima precej daljšo zgodovino od trenutne vojne v Gazi. Že leta 2004 se je vzpostavila Palestinska kampanja za akademski in kulturni bojkot Izraela (PACBI), ki zagovarja bojkot njegovih akademskih in kulturnih institucij zaradi njihove vpletenosti v zatiranje Palestincev. Izraelske univerze so med drugim institucionalno prepletene z izraelsko vojsko in orožarsko industrijo.

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

Univerza v Tel Avivu se na primer hvali s sodelovanjem z izraelskimi zračnimi silami, s katerimi je leta 2022 vzpostavila skupni center, kot so sporočili ob njegovi oznanitvi, "akademske raziskave pa bodo pomagale pri razvoju in prilagajanju operativnih konceptov, bojnih doktrin in procesov ustvarjanja moči". Univerza je tudi partnerica največjih izraelskih orožarskih podjetij Elbit Systems in Rafael.

Z Univerzo v Tel Avivu ima sporazum o sodelovanju sklenjena ljubljanska Filozofska fakulteta (FF), na kateri so za MMC pojasnili, da je sporazum "namenjen izmenjavam profesorjev in študentov na področju romanskih jezikov in književnosti, organizaciji simpozijev in skupnih raziskovalnih programov, za kar pa ni predvidenih sredstev. Do sedaj do izmenjav še ni prišlo." Kot so dodali, "gre za gentlemanski sporazum, v sklopu katerega ni bilo še nobene realizacije in je v procesu zamrzovanja."

Kot kaže, je ta proces posledica izjave senata FF-ja o podpori Palestini oziroma palestinskemu ljudstvu z dne 29. maja. Senat je takrat med drugim odločil, da se FF "pridružuje zahtevam po takojšnji prekinitvi akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter podjetji, ki imajo povezave z vojaškoindustrijskim kompleksom izraelske države. Tako zahteva tudi takojšnjo prekinitev vseh sporazumov, ki jih imajo univerza in njene članice z ustanovami v Izraelu, ki ne nasprotujejo omenjeni zločinski politiki, ali z izraelskimi institucijami, ki delujejo na okupiranih palestinskih ozemljih."

Z izraelsko vojsko je tesno povezana tudi Univerza v Hajfi, ki vodi t. i. vojaški akademski kompleks. Ta povezuje tri vojaške kolidže, ki, kot piše na spletni strani univerze, "oblikujejo hrbtenico programov elitnega urjenja izraelskih obrambnih sil". Univerza ob tem organizira predavanja na vojaškem oporišču Glilot, ki je po poročanju izraelskega časnika Jerusalem Post "podaljšek univerze". Leta 2018 je predsednik univerze Ron Robin izjavil, da so "ponosni", da je Univerza v Hajfi "akademski dom izraelskih obrambnih in varnostnih sil".

Z Univerzo v Hajfi je leta 2008 sporazum o sodelovanju za nedoločen čas sklenila Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki je naslednje leto tak sporazum sklenila tudi z izraelskim Kolidžem Sapir.

Sodelovanje izraelskih univerz v okupaciji Palestine presega sodelovanje z vojsko. Univerza Bar Ilan v Tel Avivu je ena od univerz, ki izvajajo arheološka izkopavanja na palestinskem Zahodnem bregu pod izraelsko vojaško okupacijo. Z Univerzo Bar Ilan v Tel Avivu posredno sodeluje tudi Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in sicer v okviru projekta Erasmus+.

Obzorje Evropa: Izraelske institucije dobrodošle

Sodelovanje slovenskih univerz in drugih ustanov z izraelskimi pa je obsežnejše in poteka predvsem v okviru EU-jevega programa Obzorje Evropa. Med izraelskimi ustanovami, ki so del programa, so tudi Hebrejska univerza, tehnološki inštitut Technion in Znanstveni inštitut Weizmann, vsaka od njih pa je povezana z izraelsko in orožarsko industrijo ali celo deluje na okupiranem palestinskem ozemlju.

Vse tri ustanove so bile v Palestini ustanovljene pred nastankom Izraela. Kot v knjigi Slonokoščeni in jekleni stolpi: Kako izraelske univerze zanikajo palestinsko svobodo piše Maya Wind, so te ustanove že pred vojno leta 1948 sodelovale v "nasilni razlastitvi, potrebni za sionistično ozemeljsko ekspanzijo". Glavna sionistična milica Hagana, predhodnica izraelske vojske, je vzpostavila oporišča na območjih vseh treh ustanov, kjer je raziskovala in izpopolnjevala svoje vojaške zmožnosti. Med vojno so pripadniki osebja in študentje teh ustanov tudi razvijali in izdelovali orožje, uporabljeno za množičen izgon Palestincev, piše Wind.

Po vojni leta 1967 se je Hebrejska univerza razširila na okupirano ozemlje v Vzhodnem Jeruzalemu, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in je namenjeno nadaljnji razlastitvi Palestincev. Ob tem je Hebrejska univerza svoja poslopja dala na razpolago izraelskim silam, ki zatirajo okoliško palestinsko skupnost, gosti pa tudi vojaško oporišče. Kot na svoji spletni strani pravi univerza, so več vojaškim enotam tudi zagotavljali različno logistično opremo.

S Hebrejsko univerzo ima sporazum o sodelovanju sklenjena Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Sporazum traja do leta 2026. Fakulteto smo vprašali, kaj sporazum vključuje in ali razmišljajo o njegovi prekinitvi glede na sodelovanje Hebrejske univerze z izraelsko vojsko in njeno delovanje na okupiranem območju. Kot so odgovorili, naj bi sporazum "služil kot temelj za izvedbo mednarodnih izmenjav na področju študija, strokovnega, akademskega in raziskovalnega sodelovanja, vendar od podpisa sporazuma do danes še niso zabeležili izvedbe mednarodnih izmenjav in jih tudi nimajo v načrtu". Dodali so, da so že pred podpisom sporazuma izvedli nekaj izmenjav predavateljev na področju zdravljenja družnih živali.

Do letošnjega leta je imela sporazum s Hebrejsko univerzo sklenjen tudi ljubljanska medicinska fakulteta, ta pa nato ni bil podaljšan.

Partner slovenskih ustanov inštitut, ki razvija orožje za izraelsko vojsko

Pogosta partnerica slovenskih ustanov je tehnološka univerza Technion v Hajfi. Ta univerza sodeluje z največjimi izraelskimi proizvajalci orožja, kot sta Elbit Systems in Rafael, s katerimi med drugim razvija vojaška brezpilotna letala. Študente tudi uči, kako naj izraelsko orožarsko industrijo predstavljajo na mednarodnih trgih. Technion je razvil daljinsko vodeni buldožer caterpillar D9, ki ga izraelska vojska uporablja za rušenje palestinskih domov, kar je oblika prepovedanega kolektivnega kaznovanja, univerza pa je razvila tudi nesmrtonosno akustično orožje za nadzorovanje množic, ki ga izraelske okupacijske sile uporabljajo za zatiranje protestov na zasedenih ozemljih, je poročal izraelski portal +972.

V okviru programa Obzorje Evropa je Technion udeležen v več projektih, tudi v projektu, katerega koordinatorica je Univerza v Ljubljani. V projektu SEAMAC sodeluje njena članica, Fakulteta za strojništvo, projekt pa se nanaša na 3D-tiskanje kovinskih materialov in naknadno obdelavo tovrstnih komponent. Univerzo smo vprašali, kako poteka sodelovanje s Technionom in ali je njegova prepletenost z izraelsko vojaško industrijo in vojsko za Univerzo v Ljubljani etični problem oziroma razlog za prekinitev sodelovanja.

V odgovoru so na ljubljanski univerzi ponovili, da na krovni ravni nimajo sklenjenega nobenega mednarodnega medinstitucionalnega sporazuma z izraelskimi institucijami. Dodali so, da je senat univerze konec maja sprejel sklep, ki obravnava sodelovanje z izraelskimi institucijami. Kot je sklenil senat, bo Univerza v Ljubljani nadaljevala sodelovanje, dokler se uresničujejo cilji "spodbujanja inovacij, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in razumevanja globalnih problemov", kar da je vse "ključnega pomena za bolj miren in povezan svet". Razumeti je, da bo torej Univerza v Ljubljani v obstoječih mednarodnih raziskovalnih projektih v okviru programa Obzorje Evropa kljub udeležbi izraelskih institucij še naprej sodelovala, razen, kot je sklenil senat, če bo prekinitev sodelovanja predlagal EU.

Senat Univerze v Ljubljani je maja še sklenil, da bodo pri "morebitnih prijavah novih mednarodnih projektov do nadaljnjega pred vstopom v konzorcij, v katerem bi sodelovala izraelska ustanova (kot tudi v primerih ustanov iz držav, ki izvajajo agresijo na tujih ozemljih ali kršijo človekove pravice v lastnih državah), preverili takšno prijavo projekta v luči morebitne povezanosti z vojaškimi strukturami ali zaznane podpore nasilju in k takšnemu projektu ne bomo pristopili."

Rektor lani hvalil Izrael, univerza je poudarjala sporazume

Še lani je imela Univerza v Ljubljani do sodelovanja z Izraelom nekritičen odnos. Julija je tako rektor Gregor Majdič gostil izraelskega veleposlanika Ze'eva Bokerja. Kot je takrat sporočila univerza, je rektor na srečanju med drugim poudaril "zelo dobro organiziranost Izraela na področju znanosti".

Medtem ko univerza zdaj trdi, da na krovni ravni nima sklenjenega nobenega sporazuma z izraelskimi institucijami, je julija lani sporočila, da ima sklenjene sporazume o sodelovanju s štirimi izraelskimi univerzami, in sicer s Hebrejsko univerzo, Kolidžem Sapir, Univerzo v Tel Avivu in Univerzo v Hajfi.

Pojasnili so, da so s Hebrejsko univerzo v preteklih letih v okviru štirih evropskih projektov sodelovale Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Julija so še dodali, da poteka sodelovanje med Pedagoško fakulteto in Technionom ter med Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Univerzo Bar Ilan na področju umetne inteligence v kemiji.

S Technionom v okviru programa Obzorje Evropa sodelujeta tudi Univerza v Mariboru in UKC Maribor. Z Univerze v Mariboru so pojasnili, da univerza "zadnjih pet let na področju mednarodnih izmenjav študentov in zaposlenih ne sodeluje z izraelskimi univerzami, niti nima z njimi podpisanih sporazumov o sodelovanju," a da sodeluje v petih projektih, v katere so vključeni tudi izraelski partnerji v programu Erasmus+ in Obzorje Evropa ter Obzorje 2020. S Technionom UM sodeluje v okviru evropskega projekta NABIHEAL, namenjenega izdelavi večnamenskih materialov za celjenje kompleksnih ran. Na vprašanje, ali praksa izraelskega partnerja za UM pomeni etični problem ali razlog za prekinitev sodelovanje, niso odgovorili.

Technion je tudi partner v EU-jevem projektu ThermoBreast, v katerem sodeluje Univerzitetni klinični center Maribor. Projekt se ukvarja s premagovanjem raka na dojki z drastičnim izboljšanjem njegovega preprečevanja, zgodnjega diagnosticiranja in spremljanja bolnic po končanem zdravljenju. V mariborskem UKC-ju so dodali, da predvidenih evropskih sredstev še niso prejeli in da se zaradi tega projekt v UKC-ju Maribor morda nikoli ne bo začel. Glede povezav Techniona z izraelsko vojsko in orožarsko industrijo so sporočili, da o tem nimajo informacij in da niso prejeli "nikakršnih indicev, da je sodelovanje s Technionom v nadaljnje etično sporno".

Partner Techniona (in Univerze Bar Ilan) v okviru programa Obzorje Evropa je tudi Slovenska tiskovna agencija, in sicer pri projektu OMINO, ki se ukvarja s posledicami pretirane količine informacij. Projekt traja do konca leta 2026.

Z inštitutom Weizmann sodelujeta Univerza v Novi Gorici in IJS

Med izraelskimi akademskimi ustanovami, ki sodelujejo z izraelsko orožarsko industrijo, je tudi Znanstveni inštitut Weizmann. Ta inštitut srednješolcem ponuja enoletni program, ki naj bi udeležence med drugim "pripravil na njihovo služenje vojaškega roka". Tudi Weizmann je partner slovenskih ustanov v okviru programa Obzorje Evropa. Z njim sodelujeta tako Univerza v Novi Gorici kot Institut Jožef Stefan. Na novogoriški univerzi so pojasnili, da z izraelskim inštitutom sodelujejo pri projektu SMASH, katerega namen je uporaba orodij strojnega učenja na večjih zbirkah podatkov na širokem spektru osnovnih raziskav.

Na vprašanje, ali je zanje sodelovanje inštituta Weizmann z izraelsko vojsko in orožarsko industrijo etični problem, so na novogoriški univerzi odgovorili, da drugih področij delovanja inštituta razen tistega, ki je predmet skupnega projekta, ne poznajo. "Znanost je skozi zgodovino (posebej med hladno vojno) predstavljala glas razuma s promocijo miroljubnega sodelovanja. Tudi v tem primeru je tako," so sporočili in dodali, da o prekinitvi sodelovanja z omenjenim inštitutom "zaenkrat" ne razmišljajo.

Institut Jožef Stefan v okviru programa Obzorje Evropa sodeluje tako z inštitutom Weizmann kot s Hebrejsko univerzo in izraelskim hčerinskim podjetjem korporacije IBM IBM Israel. Slednje sodeluje pri vojaškem nadziranju Palestincev na zasedenih ozemljih, saj upravlja bazo podatkov izraelske Uprave za prebivalstvo, priseljevanje in meje ter sistem, ki ga vojska uporablja na glavnih nadzornih točkah na Zahodnem bregu. IBM Israel je sodeloval tudi z izraelsko Univerzo Ariel v nezakoniti naselbini na okupiranem Zahodnem bregu.

Na vprašanje, ali zanje sodelovanje s takšnimi ustanovami pomeni etični problem oziroma je to zadosten razlog za prekinitev sodelovanja, na IJS-ju niso odgovorili. Sporočili so le, da na splošno obsojajo vse "nemiroljubne načine reševanja sporov". "Prav tako IJS ne podpira nikakršnih raziskav, katerih izsledki bi bili lahko uporabljeni za nemiroljubno in človeku škodljivo uporabo ugotovitev, spoznanj in rezultatov. Institut Jožef Stefan ne sodeluje z izraelsko vojsko in ne razvija tehnologije, ki bi bila lahko uporabna za vojsko."

Bojkot institucij, ne posameznikov

Dolgo pred pozivi študentov in študentk na Zahodu po prekinitvi sodelovanja z izraelskimi izobraževalnimi ustanovami so k temu pozvali Palestinci. "Akademske institucije so ključni del ideološkega in institucionalnega gradbenega odra izraelskega režima okupacije, kolonializma in apartheida zoper palestinsko ljudstvo," opozarjajo v PACBI-ju.

Pri pozivu je pomembno pojasniti, da PACBI zavrača bojkot posameznikov na osnovi njihove identitete, na primer etnične pripadnosti, državljanstva ali vere. Tarče bojkota so namreč odgovorne institucije in ljudje, ki te institucije ali državo Izrael zastopajo. Kot poudarjajo v PACBI-ju, zgolj povezava izraelskega akademika z izraelsko akademsko ustanovo ni zadosten razlog za bojkot.

PACBI zahteva, da se bojkot izraelskih akademskih institucij nadaljuje, dokler te ne izpolnijo dveh pogojev – dokler ne priznajo "neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva, kot jih zagotavlja mednarodno pravo", in dokler ne končajo "vseh oblik sokrivde v kršenju mednarodnopravnih pravic Palestincev".

Izraelske univerze tiho ob uničevanju palestinskih

V zadnjih osmih mesecih je Izrael bombardiral tudi na stotine šol v Gazi. Pred vojno jih je tam delovalo 737. Po podatkih ZN-a je bilo v Gazi oktobra lani 625.000 učenk in učencev ter več kot 22.500 učiteljev. Zdaj nobena šola ne deluje več. Izraelska vojska je načrtno uničila ali poškodovala tudi vseh 11 univerz v Gazi in ubila najmanj 95 univerzitetnih profesorjev.

To je sistematično uničenje izobraževanja, za katero so, kot piše Maya Wind, izraelske univerze "sokrive". Proizvajajo državno propagando k zaščiti Izraela pred mednarodnimi kritikami, s pravnim znanjem branijo Izrael pred odgovornostjo za vojne zločine, urijo vojake in razvijajo orožje za izraelsko vojsko, piše Wind. Kot pa je opozorila, "ni niti eno vodstvo izraelske univerze pozvalo izraelske vlade, naj preneha bombardirati palestinske univerze in načrtno desetkati palestinsko visokošolsko izobraževanje". Po njenih besedah "izraelske univerze vsak dan omogočajo ta genocid".