Netanjahu ima zdaj 42 dni za oblikovanje nove ekipe. Ob nominaciji je dejal: "V času velikih napetosti na območju nam ni le uspelo ohraniti varnosti in stabilnosti države, ampak smo Izrael celo spremenili v svetovno silo."

Če mu bo ta naloga uspela, bo to že njegov peti mandat na čelu izraelske vlade, s čimer bo po dolžini premierskega staža prehitel ustanovitelja judovske države Davida Bena Guriona.

Netanjahujeva desničarska stranka Likud je na parlamentarnih volitvah 9. aprila dosegla enak izid kot sredinsko Modro-belo zavezništvo Benija Ganca. Obe stranki sta v knesetu osvojili po 35 sedežev. A desničarski blok, v katerem je tudi Likud, ima deset sedežev prednosti pred levosredinskim blokom, ki podpira Ganca, zato je Rivlin mandat za sestavo vlade podelil Netanjahuju.

Služenje vojske za ultraotrodoksne Jude?

Eno od spornih vprašanj, s katerimi se bo moral spopasti Netanjahu pri oblikovanju nove vlade, je dolgoletni spor glede zakonodaje o obveznem služenju vojske za ultraortodoksne Jude. Številni ultraortodoksni študenti se namreč izogibajo služenju vojaške roka s prelaganjem vpisa.

Vodja desničarske sekularne stranke Izrael Bejtenu Avigdor Liberman je dejal, da bo vstop v vlado pogojeval s sprejetjem zakona o služenju vojaškega roka. Libermanova stranka ima v parlamentu pet sedežev, ultraortodoksni stranki Šas in Združena tora judaizma, ki ostro nasprotujeta takšnemu zakonu, pa imata 16 sedežev. Netanjahu za oblikovanje koalicije potrebuje podporo vseh treh strank.

Po koncu ramazana, torej v sredini junija, pa naj bi svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner, predstavil tudi dolgo pričakovani ameriški mirovni načrt za končanje izraelsko-palestinskega vprašanja, za katero je Kushner dejal, da bo zahteval kompromis vseh vpletenih strani. A Netanjahujeva desnosredinska koalicija bo verjetno nasprotovala vsaki izročitvi ozemlja v palestinske roke.