Ingram je po poročanju Al Džazire dejala, da je bil konvoj zadet, ko je poskušal dostaviti pomoč na sever Gaze. Kot je pojasnila, so bila njihova vozila na točki, kjer morajo čakati, dokler na nadzorni točki izraelske vojske niso pripravljeni na njihov sprejem.

"Čakali smo tam, ko je v bližini izbruhnilo streljanje. Streli so šli iz smeri nadzorne točke proti civilistom, ki so nato zbežali stran, streli pa so zadeli nas," je dejala.

Avtomobil, v katerem je bila sama, so zadeli trije naboji. To je bil najresnejši incident, ki ga je doživelo osebje Unicefa od začetka vojne, je dejala.

Poudarila pa je, da to ni bil osamljen primer. Po njenih besedah varnost ni zagotovljena niti takrat, ko sprejmejo vse potrebne ukrepe, kot primer pa je navedla napad na konvoj humanitarne organizacije Svetovna centralna kuhinja, v katerem je bilo ubitih sedem humanitarnih delavcev.

Ingram je dodala, da so bile izraelske oblasti seznanjene z Unicefovim konvojem, po streljanju pa je izraelska vojska konvoj še naprej zadrževala, zaradi česar se je moral ta vrniti v Rafo na jugu Gaze. Zaradi tega pomoči niso mogli dostaviti otrokom na severu Gaze, je dejala Ingram.

Izraelske sile so sicer v več kot pol leta v Gazi ubile tudi 176 pripadnikov osebja ZN-a, največ v zgodovini.

Varnostni svet zaskrbljen zaradi napada na WCK

Varnostni svet ZN-a je v soglasno sprejeti izjavi izrazil zaskrbljenost zaradi nedavnega izraelskega napada, v katerem je bilo ubitih sedem sodelavcev humanitarne organizacije Svetovna centralna kuhinja, in pozval Izrael, naj stori več za dostavo pomoči v Gazo.

Kot je pojasnil veleposlanik Slovenije Samuel Žbogar, je pobudo za ukrep dala Slovenija. "V sodelovanju z Gvajano in Alžirijo smo podali predlog izjave za javnost, ki je pomembna tudi s tega vidika, da mora biti sprejeta soglasno. Usklajevanje s članicami Varnostnega sveta, ob tem predvsem z ZDA in Rusijo, je potekalo od prejšnjega tedna, na koncu pa nam je uspelo doseči soglasje," je dejal Žbogar.

Omenjeni izraelski napad je povečal število ubitih humanitarnih delavcev v izraelski ofenzivi v Gazi na najmanj 224. Članice Varnostnega sveta so poudarile potrebo po celoviti in pregledni preiskavi incidenta in objavi rezultatov, med drugim pravi izjava, ki od vseh udeležencev spopadov v Gazi zahteva spoštovanje mednarodne prava in skrb za varnost humanitarnih delavcev.

Izjava med drugim izraža globoko zaskrbljenost zaradi človeških žrtev spopadov in katastrofalnega humanitarnega položaja ter grožnje lakote v Gazi. Poziva k takojšnji odstranitvi vseh ovir za dostavo humanitarne pomoči, pri čemer so seznanjeni z odločitvijo Izraela, da odpre mejni prehod Erez in dovoli dostavo pomoči preko pristanišča Ašdod. Vendar pa Varnostni svet poudarja, da se dostava pomoči mora povečati na raven, ki jo terjajo razmere.

Nadaljevanje bombardiranja

Al Džazira poroča o nadaljevanju bombardiranja Gaze in kaotičnih razmerah. Na izraelskem napadu blizu bolnišnice Ahli Arab v mestu Gaza je bilo ubitih najmanj osem ljudi.

Tarča napadov je bilo tudi begunsko taborišče Džabalija. Ubita sta bila najmanj dva človeka.

V izraelskih napadih je bilo ubitih tudi osem ljudi v Rafi, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa, ki se sklicuje na zdravstvene vire.

Izraelska vojska je bombardirala tudi tržnico Firas v Gazi, pri čemer je ubila najmanj šest ljudi, več pa ranila.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo na območju v zadnjih 24 urah ubitih 63 ljudi, 45 pa ranjenih. Skupno je bilo od 7. oktobra ubitih 33.545 ljudi, večinoma otrok in žensk, 76.094 je ranjenih.

Netanjahu naj ne bi bil vnaprej seznanjen z napadom otroke vodje Hamasa

Izraelski mediji poročajo, da premier Benjamin Netanjahu ni bil vnaprej seznanjen z napadom v Gazi, v katerem so bili ubiti trije sinovi in štirje vnuki voditelja Hamasa Ismaila Hanije, ki v napadu na njegovo družino vidi dokaz neuspeha Izraela.

V napadu v osrednjem delu Gaze so bili v sredo po navedbah izraelske vojske ubiti trije operativci Hamasa, ki so nameravali "izvajati teroristične dejavnosti". Kot so pojasnili, so bili Amir, Mohamad in Hazem Hanije tarča napada, ker so bili borci Hamasa, in ne zato, ker so bili sinovi političnega voditelja palestinskega gibanja.

Po poročanju izraelske tiskovne agencije Valla, ki se sklicuje na visoke predstavnike izraelskih oblasti, Netanjahu in obrambni minister Joav Galant o napadu nista bila vnaprej obveščena, ampak je šlo za medsebojno usklajevanje izraelske vojske in obveščevalne službe Šin Bet.

Umor družinskih članov voditelja Hamasa bi lahko zapletel pogajanja o prekinitvi spopadov v Gazi v zameno za izpustitev preostalih približno 130 talcev, ki jih je palestinsko gibanje zajelo med napadom na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani.

Hamas zahteva konec izraelske ofenzive v Gazi, umik izraelskih sil in dovoljenje za vrnitev razseljenih Palestincev na domove, ki so jih morali zapustiti zaradi izraelskih napadov. Izrael po drugi strani zahteva vrnitev vseh zajetih talcev, a ne privoli v končanje vojne, dokler ne bo Hamas uničen kot vojaška sila.

"Sovražnik se moti, če misli, da bo napad na moje sinove na vrhuncu pogajanj, in preden bo gibanje sporočilo svoj odziv, prisilil Hamas v spremembo stališč," je v sredo po napadu na družinske člane dejal Hanije, ki v izraelskem napadu vidi dokaz "neuspeha" Izraela. "Kri mojih otrok ni več vredna od krvi otrok palestinskega ljudstva ... Vsi mučeniki Palestine so moji otroci," je še dodal v pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira.

Skrajno desni izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je po smrti Hanijevih otrok in vnukov čestital izraelski vojski. "Nobeden od voditeljev Hamasa, ki še vedno zadržuje naše talce, ni odporen proti naši dolgi roki. Z božjo pomočjo bomo dosegli vse," je zapisal na omrežju X.

Smotrič je že večkrat pozval k izselitvi Palestincev iz Gaze in Netanjahuju zagrozil, da bo njegova stranka zapustila vladno koalicijo, če bo Izrael sklenil dogovor s Hamasom, za katerega minister meni, da je škodljiv za izraelsko stran.

Izrael bo odprl nov mejni prehod z Gazo

Izraelski obrambni minister Galant je v sredo napovedal odprtje novega mejnega prehoda na severu Gaze, ki je eden od korakov za krepitev dostave pomoči v enklavo. Okrepiti nameravajo tudi dobave pomoči skozi Jordanijo.

Nov dostop na severu naj bi zmanjšal pritisk na obstoječem prehodu Kerem Šalom na jugu enklave, je pojasnil Galant. Po njegovih besedah bodo okrepili tudi sodelovanje z jordanskim letalstvom, ki dostavlja pomoč iz zraka.

"Gazo želimo preplaviti s humanitarno pomočjo in pričakujemo, da bomo na dan prepeljali 500 tovornjakov," je dejal obrambni minister. Dodal je, da je cilj olajšati varnostne preglede in izboljšati sodelovanje z mednarodnimi partnerji.

Izrael je pod precejšnjim pritiskom mednarodne skupnosti, da naj okrepi dostavo humanitarne pomoči v zaprto območje ob Sredozemskem morju, kjer od oktobra vodi ofenzivo proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas. Vojna je na strani Palestincev zahtevala že skoraj 33.500 smrtnih žrtev. Več kot 76.000 je ranjenih, večina prebivalstva pa je razseljena in se spopada z lakoto.

Ameriški humanitarni odposlanec za Gazo David Satterfield je v sredo na forumu v organizaciji ameriške judovske skupnosti opozoril, da se večina od 2,2 milijona prebivalcev Gaze spopada z lakoto, poroča katarska televizija Al Džazira. "To ni predmet razprave. Gre za ugotovljeno dejstvo in ZDA, njihovi strokovnjaki, mednarodna skupnost in njeni strokovnjaki verjamejo, da je resnično," je dejal.

Srbsko orožje za Izrael

Srbija je v marcu v Izrael izvozila orožje v vrednosti 14 milijonov evrov, je te dni objavil srbski portal poslovnega mesečnika Nova ekonomija. To naj bi storila kljub pozivom strokovnjakov iz Združenih narodov, naj države ustavijo izvoz orožja v Izrael zaradi vojaških operacij v Gazi. Gre za tretjo dobavo orožja Srbije Izraelu od oktobra lani.

Da je vodilno državno podjetje za izvoz orožja Jugoimport-SDPR v marcu v Izrael izvozilo orožje v vrednosti 14 milijonov evrov, je Nova ekonomija odkrila po carinskih podatkih portala Checkpoint.rs, ki zbira državne trgovinske podatke, povezane s poslovnimi subjekti.

Raziskovalna mreža Birn je že pred tem pisala, da je Jugoimport v Izrael poslal dve pošiljki orožja v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Oktobra je Jugoimport po navedbah Birna v Izrael izvozil za 540.000 evrov orožja, februarja pa v vrednosti 510.000 evrov.

Srbsko ministrstvo za notranjo in zunanjo trgovino je Birnu zavrnilo posredovanje podrobnih podatkov o tem, koliko orožja so izvozili v Izrael od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra. Pri tem so se sklicevali na to, da gre za državno skrivnost.

Direktor centra za mednarodne in varnostne zadeve (ISAC) Igor Novaković je za portal televizije Al Džazira Balkans izjavil, da so pošiljke verjetno del prejšnjih dogovorov.

"Klavzula o tajnosti verjetno obstaja, da bi preprečili krhanje podobe Srbije, v smislu, da bi se to lahko razumelo kot podporo izraelski vojni proti Hamasu," je dejal.

Al Džazira Balkans pri tem navaja, da se Srbija do zdaj politično ni vpletala v vojno, Beograd pa je ohranjal nevtralni položaj. Dodaja tudi, da ima Srbija odnose z Izraelom, a se hkrati na mednarodnem področju ne želi predstavljati kot nekdo, ki spodkopava palestinske interese.

Zaradi humanitarne katastrofe na območju Gaze in številnih civilnih žrtev je Izrael deležen mednarodnih kritik. Svet ZN-a za človekove pravice pa je na začetku meseca sprejel resolucijo, v kateri je države pozval k embargu na dobavo orožja Izraelu, takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v enklavo. Od Izraela zahteva tudi, da konča okupacijo palestinskih ozemelj in nemudoma odpravi zaporo Gaze.

Napad naseljencev na Zahodnem bregu

Izraelski judovski naseljenci so medtem blizu Nablusa na okupiranem Zahodnem bregu zažgali palestinsko hišo in vozilo. Kot je dejal župan vasi Al Luban Ašarkija Jakub Evais, so prebivalci naseljence pregnali iz vasi.

Najmanj en Palestinec je bil v napadu naseljencev ranjen, poroča Vafa. Od 7. oktobra lani je bilo na Zahodnem bregu v napadih izraelskih sil ubitih najmanj 459 Palestincev, 4750 je bilo ranjenih.