Iraški verski vodja, veliki ajatola Ali Al Sistani, je sprejel papeža Frančiška na svojem domu na jugu države v Nadžafu, kjer je tudi duhovno središče šiitskega sveta. Srečanje po navedbah francoske tiskovne agencije AFP prinaša sporočilo o mirnem sožitju med muslimansko večino in manjšino kristjanov, katerih število je v zadnjih letih zaradi vojne močno upadlo.

Al Sistani je v sporočilu za javnost po srečanju poudaril, da bi morali kristjani v Iraku živeti v miru. Kot so še sporočili iz Al Sistanijevega urada, je šiitski verski voditelj v Iraku potrdil svoje prepričanje, da bi morali kristjani v Iraku "živeti tako kot vsi Iračani v miru in varno ter s svojimi polnimi ustavnimi pravicami".

Papež Frančišek je v pogovoru, ki je trajal slabo uro, poudaril pomen sodelovanja med verskimi skupnostmi. Al Sistaniju se je zahvalil, ker se zavzema za šibkejše in preganjane.

Papež, ki je na večdnevnem zgodovinskem obisku v Iraku, je nato vodil medversko bogoslužje v Bagdadu in ob tem pozval k svobodi vesti in veroizpovedi. 84-letni Frančišek je po navedbah AFP-ja prvič načeloval cerkvenemu obredu po vzhodnjaških običajih.

V Iraku bodo po papeževem obisku uvedli "dan strpnosti in sobivanja". Praznovali ga bodo 6. marca v spomin na to "zgodovinsko srečanje", je po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA sporočil iraški premier Mustafa Al Kadimi.

Papež obiskal rojstni kraj preroka Abrahama

Papež je obiskal tudi mesto Ur na jugu Iraka, ki velja za rojstni kraj preroka Abrahama, in tam vodil medversko bogoslužje, tudi z nekaterimi najmanjšimi manjšinami v Iraku, kot so jezidi.

Ob tem je povedal, da sta svoboda vesti in svoboda veroizpovedi "temeljni pravici", ki ju je treba priznavati povsod. Molil je za mir na Bližnjem vzhodu, še posebej v Siriji, in izrazil upanje, da bo svet "potoval od konflikta k enotnosti".

Frančišek se je ob tem spomnil tudi žrtev vojne proti terorizmu: "Ko je na severu te cenjene države divjal terorizem, je barbarsko uničil del čudovite verske dediščine, vključno s cerkvami, samostani in bogoslužnimi kraji različnih skupnosti".

Sobota je drugi dan papeževega obiska v Iraku. Že na letališču v Nadžafu so ga pričakali ljudje s transparenti z znamenitim citatom Alija, četrtega kalifa in sorodnika preroka Mohameda, ki je pokopan v svetem mestu.

"Ljudje smo dve vrsti, bodisi vaši bratje po veri ali enaki po človeštvu," je pisalo na transparentih. Nato je kolona avtomobilov papeža odpeljala v eno od majhnih ulic v Nadžafu, kjer je papež odšel v Al Sistanijev urad.

Srečanje 84-letnega papeža z Al Sistanijem velja za enega od vrhuncev Frančiškovega štiridnevnega obiska v Iraku, ki ga je v preteklosti pretresala vojna. Al Sistani je v zadnjih desetletjih igral ključno vlogo pri zatiranju napetosti.

Poostrena varnost: zaprte ulice in policijska ura

Pred papeževim prihodom so v mestu Nadžaf zelo okrepili varnost. V središču mesta so zaprte ulice, na katerih so povečali navzočnost varnostnih sil. Prav tako velja policijska ura.
Današnje srečanje verskih voditeljev na štiri oči je plod večmesečnih občutljivih pogajanj med pristojnimi oblastmi v mestu Nadžaf in Vatikanom.

Papež Frančišek, ki velja za velikega zagovornika medverskega sodelovanja, se je doslej v nekaterih muslimanskih državah, med drugim v Bangladešu, Maroku, Turčiji in Združenih arabskih emiratih, srečal z najvišjimi sunitskimi kleriki.

Al Sistani je verska avtoriteta za večino od 200 milijonov šiitov na svetu, ki so sicer manjšina med muslimani, a večina v Iraku. Za Iračane velja za vodilno osebnost v državi.

Zmanjševanje števila kristjanov v Iraku

Kristjani so v Iraku, ki je pretežno muslimanska država, že dalj časa preganjani. Številčno se je njihova skupnost v zadnjih desetletjih zelo skrčila. Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000.

Obisk Frančiška v Iraku je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemija covida-19, ki se je v Iraku znova poslabšala, v tem tednu so potrdili rekordno število dnevnih okužb.