Razdejanje po oglušujoči eksploziji, ki je pretresla Bejrut; bila je tako močna, da so jo slišali tudi na 160 kilometrov oddaljenem Cipru. Foto: Reuters
Razdejanje po oglušujoči eksploziji, ki je pretresla Bejrut; bila je tako močna, da so jo slišali tudi na 160 kilometrov oddaljenem Cipru. Foto: Reuters

Po podatkih libanonskega Rdečega križa še vedno pogrešajo več kot sto ljudi, ki jih iščejo pod ruševinami. Pričakovati je, da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo.

"Kot v vojni je. Brez besed sem," je dejal župan mesta Džamal Itani, ko je s sodelavci pregledoval posledice eksplozije. "To je katastrofa za Bejrut in Libanon."

Guverner Marvan Abud je po ogledu mesta dejal, da škodo ocenjujejo na od tri do pet milijard dolarjev. Uradno oceno morajo sicer podati še inženirji in tehnične ekipe, škoda pa je zelo obsežna.

Brez strehe ostalo do 300.000 ljudi

"Skoraj polovica Bejruta je uničena ali poškodovana," je dejal. Po njegovi oceni je brez strehe nad glavo ostalo med 250.000 in 300.000 ljudi. Oblasti se jim trudijo zagotoviti hrano, vodo in zatočišče, je dodal.

"Številni ljudje so še pogrešani. Svojci kličejo na številke za nujno pomoč in sprašujejo po svojih ljubljenih. Nočno reševanje je zelo zahtevno, saj ni električne energije," je dejal zdravstveni minister Hamad Hasan.

"Priča smo veliki katastrofi," je dejal vodja libanonskega Rdečega križa George Kettani. "Mrtvi in ranjeni so povsod." Bolnišnice so polne ranjencev. "Naše ekipe še naprej preiskujejo območje in izvajajo reševalne operacije," je sporočil Rdeči križ. Po Kettanijevih besedah z zdravstvenim ministrstvom koordinirajo vzpostavitev mrtvašnic, saj so bolnišnice prepolne.

V Bejrutu je tudi aktivist in popotnik Tomo Križnar z ženo Bojano.

"Poblisknilo je tako, kot gledamo v filmih ob jedrskih eksplozijah. Bila sva pri Modri mošeji. Prišlo je v dveh valovih, naenkrat je vse ven zmetalo, poslovalnice, pisarne, ljudi, potem nas je zagrnila črna noč, to se vidi na posnetkih, ki sva vam jih poslala. Z Bojano sva planila v zavetje in od tam snemala ljudi, ki so bežali. Potem sva se čez kako uro približala do našega hotela, kjer je bil Aleks, ki je bil ob eksploziji samo 250 metrov od samega centra eksplozije," je za Prvi dnevnik dejal Tomo Križnar.

Razmere v Libanonu so že tako zelo zahtevne, država je že mesece na robu gospodarskega kolapsa. "To pomeni strahoten obup, ker ne vidijo rešitve, ker se jim že tako dolgo dogaja to padanje standarda, sploh zadnje 4, 5 mesecev. Dolar je devalviral. Mi smo v hotelu, ki ga ni več, spali za dva dolarja na noč. Ljudje delajo zastonj, počutijo se kot v živalskem vrtu. Podobno kot se počutijo Palestinci, ki se bojijo, da se bo cel Bejrut, kjer je vsaj pol milijona ljudi lačnih, in cel Libanon spremenil v ogromen kamp."

Libanon je ves čas tudi tarča izraelske vojaške grožnje, pred časom so izraelska letala napadla jug države. "Med zajtrkom smo imeli izraelske lovce nad glavami. Ljudje so takoj začeli s prstom kazati, to je ponoči letelo. Za njih je to obsedno stanje že kar normalno, vse se lahko zgodi," je še dejal Križnar.

Tomo Križnar v Bejrutu

Torkova eksplozija v enem izmed skladišč eksplozivnih snovi, ki je odjeknila nekaj po 18. uri po tamkajšnjem času in pretresla meščane, je bila ena najmočnejših v zadnjih letih. Kot kažejo zadnji izsledki, je na območju pristanišča najprej zagorelo, potem pa je sledila močna eksplozija. Na nebu se je pojavil oranžen gobast oblak. Potem je območje zajel obsežen požar. Eksplozija je bila tako močna, da je več žrtev vrglo v morje.

Vzrok eksplozije uradno še ni znan

Oblasti uradno še niso potrdile, kaj je povzročilo eksplozijo. Varnostni viri in tamkajšnji mediji navajajo, da so delavci izvajali varilska dela na luknji v enem izmed skladišč v pristaniškem delu. Po besedah predsednika Michela Aouna so v enem od skladišč šest let brez ustreznih varnostnih ukrepov hranili 2750 ton amonijevega nitrata, ki se uporablja v gnojilih in tudi bombah. To je označil kot "nesprejemljivo."

Gobast oblak na bejrutskem nebu po eksploziji. Foto: Reuters
Gobast oblak na bejrutskem nebu po eksploziji. Foto: Reuters

Libanonska televizija LBCI je poročala, da so amonijev nitrat zasegli ruski ladji pred dobrim letom, hranili pa so ga v enem od skladišč v pristanišču. BBC navaja, da so omenjeni nitrat razložili z ladje že leta 2013 in ga vse od tedaj hranili v tamkajšnjem skladišču.

Ruski mediji pa poročajo, da so libanonske oblasti zasegle umetno gnojilo, ki naj bi sprožilo eksplozijo, pred šestimi leti s tovorne ladje v lasti ruskega državljana.

Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo naposled zapustil, ob tem pa niti ni plačal posadke. Oblasti so pozneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam.

Za eksplozijo kriva "čista malomarnost"?

Premier Hasan Diab je napovedal, da bodo odgovorni za oglušujočo eksplozijo v nevarnem skladišču odgovarjali za svoja dejanja. Libanonski vrhovni obrambni svet je sporočil, da odgovorne čaka "najvišja mogoča kazen".

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Libanonska vlada je po nujni seji razglasila 14-dnevne izredne razmere v Bejrutu in sprostila za 55 milijonov evrov sredstev. V tem času bo za varnost v prestolnici pristojno poveljstvo vojske.

Napovedala je tudi hišni pripor za vse, ki so v pristanišču sodelovali pri shranjevanju amonijevega nitrata. "Pozivamo vodstvo vojske, naj uveljavi hišni pripor za vse, ki so organizirali shranjevanje amonijevega nitrata," je sporočila ministrica za informiranje Manal Abdel Samad.

Vse glasnejše so navedbe, da se je tragedija zgodila zaradi malomarnosti. Neimenovani vir, seznanjen s preliminarno preiskavo, je za Reuters povedal, da bi morali amonijev nitrat odstraniti že pred leti, a se tega nihče ni lotil. "Gre za čisto malomarnost," je dejal vir in dodal, da je o vprašanju skladiščenja eksplozivne snovi razpravljala vrsta odborov in sodnikov, a "niso ničesar storili", da bi snov umaknili.

Neki drugi pristaniški vir pa je dejal, da je ekipa, ki je snov pregledala pred pol leta, celo opozorila, da bi lahko "raznesla ves Bejrut", če se je ne umakne.

Pojasnila strokovnjakov glede amonijevega nitrata

Po eksploziji je bilo veliko analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči.

Tudi dolgoletno ukvarjanje z razstrelivi ni preprečilo osuplosti, ko je Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje videl posnetke eksplozije in razdejanja. "Amonijev nitrat je snov, ki jo ob razstrelivih najdemo tudi v umetnih gnojilih, do nje pa je mogoče priti razmeroma preprosto, zato po njej pogosto posežejo teroristi," je povedal za Radio Slovenija.

Prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana, pa je dejal, da tovrstne nesreče niso redke. Od leta 1916 do danes se je zaradi amonijevega nitrata po svetu zgodilo 31 nesreč. Žal pa nas zgodovina na tem področju ni ničesar naučila. "Poudarek mora biti na rokovanju z nevarnimi snovmi. Najprej je pomemben odnos vodstva podjetja, pa tudi sama izbira lokacije za skladiščenje te snovi. V središče mesta to ne sodi," je dejal.

Spomini na državljansko vojno

Slovenski vojaki so na varnem

Trije pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v misiji Unifil v Libanonu, so živi in zdravi ter na varnem, je pozno v torek po eksploziji, ki je v Bejrutu zahtevala številne žrtve, tvitnil obrambni minister Matej Tonin. "Grozljive fotografije, ki prihajajo iz Bejruta, pričajo o veliki tragediji, ki je prebivalce doletela v že tako zahtevnih časih. Iskreno sožalje svojcem žrtev, nocoj bom v svojih molitvah z njimi," je še zapisal Tonin. Slovenija v misiji Unifil, ki deluje na jugu Libanona, sodeluje od leta 2006, trenutno so tam trije pripadniki Slovenske vojske.

Številne prebivalce Bejruta so ob eksploziji zajeli spomini na državljansko vojno, ki je divjala med letoma 1975 in 1990, ko so bili močno obstreljevanje, avtomobilske bombe in izraelski zračni napadi stalnica njihovega vsakdana. Številni prebivalci so sprva mislili, da je mesto stresel močan potres.

"Eksplozija me je odnesla več metrov proč. Znašla sem se v oblaku prahu in prekrita s krvjo. To je prineslo spomin na drugo eksplozijo, ki sem ji bila priča leta 1983 na ameriškem veleposlaništvu," je dejal libanonska oblikovalka Huda Baroudi.

"To je smrtonosni udarec za Bejrut, smo območje katastrofe. Moja stavba se je stresla, prepričan sem bil, da je potres," je dejal Bilal, ki živi v središču mesta. Podobno kot številni drugi za eksplozijo krivi politike.

"Že tako imamo finančno-gospodarsko krizo, ljudje so lačni. Kdo bo izplačal odškodnine? Kdo bo poplačal tistim, ki so izgubili svoje ljubljene," se je spraševal. Podobno meni tudi 32-letni Hassan Zeiter, upravnik hudo poškodovanega hotela Le Gray. "Ta eksplozija je zapečatila usodo Libanona. Res krivim vladajoči razred."

V siloviti eksploziji v Bejrutu najmanj 78 mrtvih, 4000 ranjenih

Ljudi je vrglo v zrak

Na omrežjih so se kmalu po smrtonosni eksploziji pojavili številni posnetki. Kot poroča Reuters, je tiste, ki so snemali tudi dva kilometra stran, močna eksplozija vrgla v zrak. Ulice so preplavili ranjeni in prestrašeni prebivalci, mesto so prekrili oblaki prahu in dima, prave razsežnosti močne eksplozije pa se bodo pokazale šele danes. Del mesta je skorajda zravnan s tlemi, poškodovane so številne stavbe in avtomobili.

Pomoč Libanonu so že ponudili voditelji Francije, Cipra, Irana in Evropske unije. S sožaljem se je na Twitterju oglasil tudi slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Iranski predsednik Hasan Rohani je ponudil pomoč. "Iran je sporočil, da je pripravljen poslati medicinsko pomoč in možnost zdravljenja ranjenih," je dejal po poročanju iranske državne televizije.

Preložili razsodbo v primeru Hariri

Eksplozija je odjeknila tri dni pred napovedano objavo obsodbe za umor libanonskega premierja Rafika Haririja in še 21 drugih ljudi leta 2005, zato so jo nekateri mediji v začetnih trenutkih povezali s tem primerom. Vsi štirje obtoženci so pripadniki Hezbolaha, ki vlogo v Haririjevem atentatu vztrajno zanika.

Posebno sodišče v Haagu je danes sporočilo, da bodo za petek napovedano objavo obsodbe preložili.

Kot so sporočili, so objavo obsodbe preložili tako zaradi spoštovanja do žrtev kot tudi tridnevnega žalovanja v Libanonu. Obsodbo bodo sedaj predvidoma objavili 18. avgusta

Borut Pahor izrazil sožalje libanonskemu predsedniku

Predsednik republike Borut Pahor je v sožalnem pismu predsedniku Libanona Michelu Aounu izrazil globoko sožalje tako njemu kot svojcem žrtev v imenu Republike Slovenije, njenih državljanov in v svojem imenu. Vsem ranjenim in prizadetim je zaželel čimprejšnje okrevanje.

"V Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo spremljamo posledice eksplozije, ki je vašo državo in prebivalce v teh že tako težkih časih še dodatno prizadela. Ob tej priložnosti vam želim zagotoviti solidarnost Slovenije in pripravljenost na pomoč pri odpravljanju posledic," je še zapisal.

V Bejrutu pravo opustošenje
Bejrutčani po eksploziji v šoku