Pri mestu Ras al Ajn je SDF sprožil protiofenzivo. Foto: Reuters

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ruske sile še naprej patruljirajo na obmejnih območjih vzdolž "kontaktne črte" med sirskimi in turškimi silami, poroča Al Džazira.

Posebni odposlanec ruskega predsednika za Sirijo Aleksander Lavrentjev je ob tem opozoril, da Rusija ne bo dovolila, da bi v Siriji prišlo do spopadov med sirsko in turško vojsko. Poudaril je, da Rusija turške ofenzive ne podpira.

Sirska vojska je zavzela območje v velikosti tisoč kvadratnih kilometrov okoli Manbidža, med drugim vojaško letališče Tabka, dve hidroelektrarni in več mostov čez reko Evfrat.

Britanci, Španci in Švedi prekinili dobavo orožja
Britanski zunanji minister Dominic Raab je sporočil, da bo London zaradi operacije proti sirskim Kurdom prenehal izdajati licence za izvažanje orožja v Turčijo. Špansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da Španija v koordinaciji s svojimi evropskimi partnerji ne bo izdajala novih dovoljenj za izvoz vojaške opreme, ki bi jo lahko uporabili v vojaških operacijah v Siriji. Švedska pa je sporočila, da je preklicala obe dovoljenji za izvoz vojaške opreme v Turčijo. Odločitev je sprejel neodvisni inšpektorat za strateške izdelke (ISP), ki so ga na Švedskem ustanovili leta 1996 in nadzira ter zagotavlja skladnost z zakonodajo glede vojaške opreme in izdelkov z dvojno rabo.
Države Evropske unije so se zavezale, da bodo ustavile izvoz orožja v Turčijo, vendar niso uvedle embarga na ravni EU-ja. V odzivu je Ankara sporočila, da bo preučila sodelovanje z Unijo zaradi njenega "nezakonitega in pristranskega" odnosa.
Do zdaj so dobavo zaustavile tudi Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Finska.

Med bitko za Manbidž je po navedbah turškega obrambnega ministrstva umrl vojak, ki je bil ranjen po napadu z minometom iz Manbidža, s čimer je skupno število padlih turških vojakov naraslo na šest. Ob tem je umrlo še 16 sirskih upornikov, ki jih podpira Turčija, poroča Al Džazira.

Turške sile so do zdaj prevzele nadzor nad več kot 100 kilometrov dolgem obmejnem območju.

Spopadi na območju turške ofenzive se medtem nadaljujejo. Kurdsko-arabske Sirske demokratične sile (SDF) so ponoči sprožile obsežen protinapad proti turškim silam okoli strateško pomembnega obmejnega mesta Ras al Ajn, dobrih 200 kilometrov vzhodno od Manbidža.

Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da so sile SDF-a, katerih glavni del tvorijo kurdski borci YPG, s protinapadom upočasnile napredovanje turške vojske zaradi okrepitev, okopov in mreže podzemnih predorov.

V šestih dneh je turška ofenziva na severovzhodu Sirije po podatkih Observatorija zahtevala življenja najmanj 70 civilistov, 135 borcev SDF-a in 120 proturških borcev. Turška stran navaja, da je bilo v kurdskem obstreljevanju s položajev v Siriji do zdaj na turški strani meje ubitih 20 turških civilistov.

V letalskem napadu ubita dva novinarja

Novinarji brez meja (RSF) so sporočili, da sta bila v nedeljo v letalskem napadu na konvoj s civilisti ubita dva novinarja: dopisnik kurdske tiskovne agencije Hawar News in dopisnik švedsko-kurdske televizije Cira TV. Še osem drugih novinarjev je bilo ranjenih. RSF je ostro obsodil napade, ki jih na območju izvaja turška vojska, in Ankaro pozval k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN-a o zaščiti novinarjev v oboroženih konfliktih.

Kurdske polavtonomne oblasti na območju so sporočile, da je zaradi turške operacije svoje domove zapustilo že 275.000 ljudi, med katerimi je tudi 70.000 otrok, izjavo navaja Al Džazira.

Turčija ukrepe zoper Kurde uvaja tudi na svoji strani meje – v krajih Hakkari, Yuksekova, Ercis in Nusaybin so zaradi "povezav s terorizmom" aretirali štiri kurdske župane.

"Madžarski nacionalni interes" podpira turško operacijo

V sredo se bo zaradi turške operacije za zaprtimi vrati sešel Varnostni svet Združenih narodov. Britanski premier Boris Johnson in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg sta v skupni izjavi sporočila, da se mora turška operacija končati.

Madžarska na drugi strani v nasprotju s stališčem Evropske unije podpira turško ofenzivo na Kurde na severovzhodu Sirije. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da Madžarska podpira načrt Turčije o preselitvi sirskih beguncev na sever Sirije, ki ga želi uresničiti v okviru ofenzive.

Szijjarto je po pogovoru s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem v Azerbajdžanu dejal, da jih pri oceni turške ofenzive vodi samo madžarski nacionalni interes, torej to, kako preprečiti možnost, da bi na madžarske meje prišlo "več sto tisoč ali celo milijon nezakonitih prebežnikov", poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Trump uvedel sankcije proti Ankari

Sirska vojska na pomoč Kurdom, zunanji ministri EU-ja obsodili Turčijo

Podpredsednik ZDA Mike Pence je sporočil, da je predsednik ZDA Donald Trump v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom zahteval takojšnje premirje v Siriji.

Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je uvedel sankcije proti Ankari. Ukrepi ameriškega predsednika so usmerjeni proti turškim posameznikom in institucijam, ki kakor koli prispevajo k destabilizaciji severovzhoda Sirije, so vpleteni v resne zlorabe človekovih pravic, kršijo premirje, preprečujejo beguncem vrnitev domov, nasilno vračajo begunce v regijo, ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Siriji, piše v izjavi predsednika Trumpa, ki jo je izdala Bela hiša, je poročal dopisnik RTV Slovenija Andrej Stopar.

Recep Tayyip Erdogan se je odzval na ameriške sankcije in dejal, da bo Turčija nadaljevala operacijo, dokler ne izpolni cilja. Foto: Reuters

"Dejanja turške vlade ogrožajo nedolžne civiliste in destabilizirajo regijo, hkrati pa spodkopavajo skupno kampanjo proti Islamski državi," izjavo o sankcijah navaja BBC. Trump je s tem izpolnil svojo napoved, s katero je po začetku turške ofenzive skušal odgovoriti na očitke, da je izdal kurdske zaveznike in dodatno destabiliziral bližnjevzhodno regijo, je dodal Stopar. Če Turčija ne bo kmalu ustavila ofenzive, je Trump znova zagrozil s popolnim uničenjem turškega gospodarstva.

Finančni minister Steven Mnuchin je pojasnil, da so ZDA uvedle sankcije proti turškim ministrom za obrambo, energijo in notranje zadeve oziroma proti celotnim ministrstvom. Z izvršnim ukazom je Trump uvedel sankcije proti vsem turškim uradnikom, ki bodo vpleteni v kršenje človekovih pravic. Te sankcije pomenijo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja v ZDA, ukrepi pa obsegajo tudi finančne sankcije. Carine na jeklo se vračajo na 50 odstotkov, kolikor so znašale do letošnjega maja, trgovinska pogajanja za posle v vrednosti 100 milijard dolarjev pa so prekinjena.

Sankcije se bodo stopnjevale

Pence je sporočil, da je Trump z Erdoganom govoril po telefonu in zahteval takojšnje premirje v Siriji. Ob tem je ameriški podpredsednik dodal, da bodo "nadaljnje sankcije še hujše, če Turčija ne bo končala ofenzive in ne bo pripravljena na pogajanja o dolgoročnem reševanju vprašanja na meji med Turčijo in Sirijo", piše BBC. Pristavil je še, da bo, kolikor hitro se da, odpotoval v Ankaro. Kot poroča Al Džazira, bo skupaj z njim v Turčijo odšel tudi svetovalec za državno varnost Robert O'Brien.

Mike Pence je opozoril, da bodo sankcije stopnjevali, če se Turčija ne bo odzvala na pozive k ustavitvi ofenzive in k pogajanjem. Foto: Reuters

Države Evropske unije so se zavezale, da bodo ustavile izvoz orožja v Turčijo, vendar niso uvedle embarga na ravni EU-ja. V odzivu je Ankara sporočila, da bo proučila sodelovanje z Unijo zaradi njenega "nezakonitega in pristranskega" odnosa.

Erdogan: Operacija se bo nadaljevala

Erdogan je medtem sporočil, da bo Turčija kljub ameriškim sankcijam in pozivom po premirju nadaljevala operacijo proti Kurdom, dokler ne bo dosegla ciljev. Na regionalni konferenci v Bakuju je turški predsednik dejal, da so v ofenzivi do zdaj "osvobodili" skoraj tisoč kvadratnih kilometrov sirskega ozemlja. Dodal je, da bodo "kmalu vzpostavili varno območje od Manbidža do meje z Irakom", kjer bodo v prvi fazi namestili "milijon, nato pa dva milijona sirskih beguncev". Gre za begunce, ki so zdaj v Turčiji in jih je skupno 3,5 milijona.

Peking pozval h končanju ofenzive

Zavrnil je že številne pozive h končanju ofenzive, ki so jih na Ankaro ob ZDA naslovile tudi druge članice Nata, pa tudi članice Evropske unije in Združeni narodi. Ankaro je v torek h končanju ofenzive pozvala še Kitajska, zaveznica sirskega režima v Damasku in Rusije. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Šuang je pozval Ankaro, naj "najde pravo pot politične rešitve". Opozoril je na možnost pobega skrajnežev Islamske države in njihovo okrepitev. Turčijo je pozval, naj se skupaj z mednarodno skupnostjo bojuje proti terorizmu.

Trump proti Turčiji uvedel gospodarske ukrepe

Humanitarne organizacije se umikajo

Zaradi turške ofenzive so s severovzhoda Sirije odšle vse mednarodne nevladne humanitarne organizacije, tako da se je zdaj popolnoma ustavila dostava humanitarne pomoči za tam razseljene ljudi, so sporočile tamkajšnje polavtonomne kurdske oblasti: "Razmere za razseljene ljudi so se poslabšale v regijah, ki so tarča turške ofenzive, saj so dostavo humanitarne pomoči povsem ustavili, mednarodne humanitarne organizacije so ustavile vse svoje dejavnosti in umaknile svoje osebje."

Nekaj agencij Združenih narodov še vztraja na območju, med njimi Svetovni program za hrano, vendar opozarjajo, da se spoprijemajo z motnjami zaradi spopadov in obstreljevanj ter se bojijo za varnost svojih več sto sodelavcev.

Urad ZN za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA) je v ponedeljek sporočil, da je več nevladnih organizacij z območja umaknilo svoje osebje v Irak in da so prenehali delovati na območju turške ofenzive.

Mednarodna organizacija Mercy Corps, ki od leta 2014 na severovzhodu Sirije dostavlja humanitarno pomoč, je v ponedeljek sporočila, da je dostavo ustavila in evakuirala svoje mednarodno osebje, saj zaradi silovitega obstreljevanja in zaprtih cest niso mogli nadaljevati dela. Poudarili so, da beži več deset tisoč ljudi in da nimajo sredstev, da bi prišli do njih.

Turška ofenziva se je začela v sredo, kmalu za tem, ko so ZDA s severa Sirije umaknile svoje vojake. V ponedeljek so sirski Kurdi sporočili, da so s sirsko vlado dosegli dogovor o napotitvi vladne vojske na severno mejo, da bi tako skupaj skušali ustaviti turško ofenzivo. Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške akcije. Ankara želi ob meji s Sirijo uničiti grožnje sirske kurdske milice oziroma jih pregnati z območja ob meji in vzpostaviti približno 30 kilometrov široko "varnostno območje".