Po zadnjih podatkih oblasti v Ankari je v Turčiji v potresu umrlo 29.605 ljudi, 80.278 pa jih je ranjenih, medtem ko v Siriji zaenkrat navajajo najmanj 3575 mrtvih in 5276 ranjenih,

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je ponedeljkovo tresenje tal, ki se je začelo ponoči s potresom magnitude 7,8 in nadaljevalo s številnimi popotresnimi sunki in tudi s še enim potresom magnitude 7,5, prizadelo kar 26 milijonov ljudi.

Obenem je WHO v soboto izdal nov poziv za pomoč, in sicer potrebuje skoraj 43 milijonov dolarjev za spoprijemanje z najnujnejšimi zdravstvenimi potrebami prizadetih. ZN svari, da najmanj 870.000 ljudi v Turčiji in Siriji nujno potrebuje tople obroke.

Vodja ZN-ovega urada za pomoč Martin Griffiths, ki je v soboto prispel v močno prizadeto južno turško mesto Kahramanmaras, je potres označil za najhujši dogodek v regiji v sto letih in napovedal, da se bo število smrtnih žrtev najmanj podvojilo.

"Težko je natančno oceniti, saj se moramo dokopati do ruševin, vendar sem prepričan, da se bo podvojilo ali še več," je Griffiths dejal v sobotnem intervjuju za Sky News. "Mrtvih še nismo zares začeli šteti," je še dodal.

Griffiths je pohvalil turške oblasti in dejal, da so žrtve vedno razočarane nad prvim odzivom. Turški predsednik Tayyip Erdogan se namreč spopada s kritikami zaradi počasnega odziva in pomoči prizadetim krajem.

So pa Združeni narodi priznali, da prihaja pri pomoči prizadetim v potresu na severozahodu Sirije do neopravičljivih zamud. Kot je ob obisku opustošenega območja na sirsko-turški meji danes na Twitterju zapisal Griffiths, so te ljudi "pustili na cedilu".

Ljudje imajo občutek, da so ostali sami. Čakali so na mednarodno pomoč, ki pa je ni in ni bilo, je zapisal Griffiths in dodal, da je njegova dolžnost, da to napako čim prej popravi.

Severozahod Sirije, ki ga je potres posebej močno prizadel, je pod nadzorom različnih uporniških skupin. Trenutno lahko pomoč Združenih narodov tja prispe le preko enega samega mejnega prehoda s Turčijo. Sirska vlada je sicer zatrdila, da bo omogočila neovirano dostavo pomoči na območja, ki niso pod njeno kontrolo, a v praksi se vedno znova dogajajo zamude in zapleti.

Aretacije odgovornih za slabo gradnjo

Turške oblasti so doslej izdale 113 zapornih nalogov zaradi slabe gradnje na območju, ki ga je opustošil potres. Najmanj 12 ljudi je bilo tudi že pridržanih, med njimi vidni gradbeni magnat, ki je skušal pred roko pravice pobegniti v Črno goro.

Strokovnjaki že leta opozarjajo, da številne nove zgradbe v Turčiji niso varne in niso zgrajene protipotresno. Za to krivijo predvsem razširjeno korupcijo in napačne vladne politike. Oblasti so namreč, celo na potresno najbolj nevarnih območjih, omogočale amnestijo za gradbenike, ki so se izogibali veljavnim pravilom, da bi na ta način spodbudile razcvet gradbeništva.

V ponedeljkovem potresu se je v celoti porušilo okoli 6000 zgradb, še več je bilo hudo poškodovanih in jih bo verjetno treba porušiti, pri čemer se mnogi sprašujejo, koliko so h grozljivim posledicam sicer naravne nesreče prispevale človeške napake oziroma kršitve pravil.

Turško pravosodno ministrstvo oziroma državno tožilstvo je zdaj vzpostavilo posebno enoto za preiskavo domnevne malomarnosti v gradbenem sektorju in so že aretirali najmanj 12 ljudi.

Med njimi je bil po poročanju medijev že v petek turški gradbeni magnat, ki je med drugim leta 2013 zgradil luksuzen stanovanjski blok v pokrajini Hatay – oglaševali so ga kot "podobo paradiža" –, v katerem je bilo ob ponedeljkovem zrušenju kar sto ljudi. Ujeli so ga na letališču v Carigradu, od koder je nameraval pobegniti v Črno goro.

V ločeni preiskavi so tožilci izdali 33 zapornih nalogov zaradi suma malomarnosti v Diyarbakirju, kjer so, da bi naredili prostor za dodatna stanovanja, odstranili več nosilnih stebrov in s tem bistveno oslabili strukturno odpornost stavbe.

Turški predsednik Tayyip Erdogan, ki se spoprijema z vse ostrejšimi kritikami glede počasnosti pomoči in ki se bo junija potegoval za nov mandat, je že napovedal, da bodo obnovo začeli v nekaj tednih.

Trgovci skušajo zaščititi svoje blago pred roparji

Potem ko so se v soboto razširile tudi informacije o ropanju, nasilju in celo streljanju na prizadetih območjih, zaradi česar so avstrijske in nemške reševalne ekipe prekinile delo, so oblasti okrepile prisotnost vojske za zaščito prebivalcev in reševalcev.

Erdogan je zaradi varnostnih razmer vpeljal izredne razmere in napovedal oster obračun z vsemi, ki katastrofo izkoriščajo za ropanje.

V Antakyi, glavnem mestu močno prizadete pokrajine Hatay, so nekateri trgovci začeli preventivno prazniti svoje trgovine, da bi preprečili morebitne kraje izdelkov. Prebivalci in reševalci v mestu z več kot 200.000 prebivalci poročajo o vse slabših varnostnih razmerah.

Nekateri prebivalci, ki so zaradi potresa ostali brez domov in zdaj spijo v svojih avtomobilih ali šotorih, so povedali, da so jim ukradli dragocene stvari, vključno z zlatnino.

"Naša trgovina je v ruševinah. Prevaranti in tatovi so jo izropali. Pobrali so, kar so lahko. Nam je ostalo, kar so oni pustili," je dejal lastnik trgovine z elektroniko Yuksel Uzun med nalaganjem škatel s polnilci in ohišji za telefone na tovornjak.

Ker roparji niso mogli vstopiti s prednje strani, ki je bila zaščitena, so se do skladišča prebili skozi zadnjo stran, je pojasnil. V Antakyi in tudi drugih prizadetih mestih sta vojska in policija v zadnjih dneh okrepili svojo prisotnost, potem ko je Erdogan razglasil izredne razmere.

Kot je povedal Uzun, je zdaj v mestu dovolj varnostnih sil, a v prvih dneh po potresu jih ni bilo. "Policisti in vojaki, ki živijo tukaj, so prav tako doživeli potres. Zato ne moremo pričakovati, da bodo v prvih nekaj dneh izvajali potrebne ukrepe," je bil razumevajoč.

Vodja neke druge trgovine Berkan Yogurtcuoglu je povedal, da je bilo normalno pleniti trgovine v prvih dneh, ko jih še ni dosegla pomoč. "Prvih nekaj dni so vsi ropali supermarkete, ker so morali. Jaz sem oropal supermarket, ker sem potreboval plenice za svoje otroke," je pojasnil razmere takoj po potresu.

Porast plenjenja je povzročil tudi protipriseljensko razpoloženje med domačini, od katerih so nekateri za take incidente obtožili begunce iz Sirije, Afganistana in drugod, čeprav za take obtožbe ni dokazov.

Številni so kritični do odločitve vlade, da ni prej v operacije vključila vojske, ki je pri pomoči po potresu leta 1999 odigrala ključno vlogo.

Vse večjo nevarnost za preživele zaradi slabih razmer predstavlja možnost širjenja bolezni. "Če ljudje niso umrli pod ruševinami, bodo umrli zaradi poškodb in ran. Potem pa jim grozijo še okužbe. Tukaj ni nobenega stranišča, to je velika težava," je slabe napovedi ubesedila reševalka v Antakyi Gizem.

Sorodna novica Slovenska ekipa v Turčiji rešila več deset ljudi, pet psov poškodovanih, a bodo kmalu spet trenirali

Čudežna rešitev preživelega

Romunski reševalci so v Hatayu šest dni po uničujočih potresih rešili 35-letnega Mustafo, ki je pod ruševinami preživel 149 ur. Upanja za preživele sicer skorajda ni več, na prizadeta območja prihaja mehanizacija za odstranitev ruševin.

"V dobrem stanju je, govoril je, naj ga čim prej rešimo, saj ima klavstrofobijo," je dejal eden izmed romunskih reševalcev, ki je sodeloval pri skorajda čudežnem reševanju 35-letnika.

Turški zdravstveni minister je sporočil, da so v Hatayu 150 ur po potresih rešili tudi majhno dekletce. Poškodovano deklico so s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v Adano. Prav tako po 150 urah so v Hatayu rešili 64-letno žensko.

Tovrstnih zgodb s srečnim koncem bo le še peščica, saj se možnosti za preživetje iz ure v uro manjšajo.

EU zavrača očitke o nezadostni pomoči Siriji

Odposlanec EU-ja v Siriji je medtem zavrnil očitke o nezadostni pomoči EU-ja Siriji. Damask je pozval, naj ne politizira humanitarne pomoči. "Popolnoma nepošteno je, da nas obtožujejo, da nismo dovolj pomagali, ko to počnemo že več kot desetletje in si zdaj zaradi potresov prizadevamo še toliko bolj," je za Reuters dejal Dan Stonenescu. Po njegovih besedah so države članice EU-ja zbrale več kot 50 milijonov evrov pomoči, tako za pomoč na območjih pod vladnim nadzorom kot za območja pod nadzorom upornikov.

Sirska vlada, za katero veljajo zahodne sankcije, je na ZN naslovila poziv, da se mora vsa pomoč za Sirijo koordinirati z Damaskom in razdeliti znotraj Sirije, ne prek turške meje na območja pod nadzorom upornikov. Nekateri opazovalci očitajo Damasku, da preusmerja pomoč zgolj na območja, kjer živijo podporniki predsedniki Bašarja Al Asada. Damask se na očitke še ni odzval.

V soboto je v Bejrutu pristalo letalo s 30 tonami pomoči, ki jo je poslala italijanska vlada. Med njimi so štiri reševalna vozila in 13 palet medicinske pomoči, ki je namenjena v Damask. To je prva pomoč iz EU-ja po potresu.

Po njegovih besedah EU zahteva zagotovila, da bo vsa poslana pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo. Sirska vlada ima po njegovih besedah seznam, kam bo poslana pomoč.