Ekipa slovenske civilne zaščite je bila v torek napotena v Turčijo prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, od srede do danes (sobota) pa je pomagala tamkajšnjemu prebivalstvu s preiskovanjem prostorov, ruševin in objektov, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Sorodna novica Na jugu Turčije poslabšanje varnostnih razmer ovira reševalne operacije po potresu

Ekipo je sestavljalo sedem vodnikov reševalnih psov, trije pogodbeni pripadniki civilne zaščite in uslužbenec uprave za zaščito in reševanje. Vrnili so se v dveh delih, dopoldne je v domovino prispelo šest vodnikov in psov, zvečer pa še en pes z vodnikom in preostali del ekipe, je v izjavi ob vrnitvi še drugega dela ekipe povedal v. d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.

Ta je ocenil, da je bila odločitev, da je Slovenija v Turčijo poslala enoto z vodniki psov, dobra, saj je bila slovenska enota ena prvih, ki je začela delo na terenu, kar je še posebej pomembno v primeru reševanja s psi, ko šteje vsaka ura.

Kot je pojasnil, je po 100, 120 urah možnost, da bi še našli kakšnega preživelega, precej majhna. Čeprav se čudeži lahko dogajajo in se verjetno še bodo, je poudaril Behin, pa se pri reševanju s psi pojavijo težave zaradi izgube vonja, tudi zaradi vse večjega števila mrtvih. Poleg tega so razmere na tako velikem območju, kjer je toliko ljudi izgubilo domove, premoženje in sorodnike, zelo napete. "Nestrpnost narašča, ljudje so se zbudili, vse skupaj postaja varnostno zahtevno," je pozneje še dodal. Madžarska ekipa se je tako znašla tudi v središču strelov, a slovenska ekipa ni bila v nevarnosti, so še razložili v izjavi za javnost.

Delo je bilo sicer zelo zahtevno, ker je vse porušeno, je bil otežen tudi transport in logistika. "Da smo za pot, dolgo 170 kilometrov, potrebovali osem ur, pove vse. Mesto je porušeno do tal, tiste hiše, ki še stojijo, so za porušiti, saj so nevarne," je ob vrnitvi dejal vodja slovenske enote za iskanje in reševanje Blaž Turk. "Vsi fantje so zadevo dobro prestali, so profesionalci, znajo delati," je poudaril in dodal, da so bili vsi zelo visoko motivirani.

"Vedeli smo, da bo hudo, a nihče si ne more predstavljati takih razsežnosti. Ko dejansko pokrajine ni več, mesto, večje od Ljubljane, ne obstaja več. Ljudje so brez vsega. Je kar težko," je priznal član ekipe.

V reševanju so bili, kot je že dopoldne povedal reševalec Borut Modic, vsi psi poškodovani, pet od njih kar precej, dva zgolj lažje. Zaradi stekla in podobnih ostrih predmetov so si namreč poškodovali tačke, ki sta jih veterinar in zdravnik oskrbela na kraju s šivi in sponkami, je v izjavi razložil Behin.

Psi sicer niso kazali težav, a njihovim vodnikom, jasno, razum ni dopuščal, da bi jih poslali nazaj na teren, je razložil vodnik reševalnega psa Tomaž Dražumerič. Na srečo se niso poškodovali vsi hkrati, tako da je lahko del ekipe ves čas sodeloval pri reševanju, a na koncu sta nepoškodovana ostala le še dva, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da so se vrnili, je povedal Behin. Kljub vsemu poškodbe psov niso hude: "Kakšen dan v domači oskrbi in bo ostal le še šiv ali dva." Dražumerič je pojasnil še, kako je potekalo samo reševanje: "Ko pes zazna izvor vonja, to pokaže z lajanjem, kopanjem. Ko najdbo potrdijo vsaj trije psi, se nadaljnje iskanje preda reševalnim službam na mestu," je dejal in poudaril, da sta reševalec in pes tandem, psi pa enakovredni člani enote.

Enota našla več deset ljudi

Behin je razložil, da je slovenska ekipa reševanje izvajala tako, da je pregledovala cele ulice, več deset objektov na dan, in iskala morebitne preživele, samo odkopavanje pa prepustila turškim enotam. Nekatere druge enote so reševale tako, da so tudi same odkopavale ruševine, kar je pomenilo, da so lahko preiskali manj objektov, a so bili morda deležni večje medijske pozornosti ob samem prenosu živih oseb, je še pojasnil Behin in poudaril, da je slovensko ekipo v Turčiji motiviralo predvsem reševanje ljudi in ne iskanje medijske slave. "Število rešenih oseb se meri v več deset," je še dodal Behin.

Poudaril je, da večina članov enote (ki so sicer pripadniki Civilne zaščite) ni plačanih za svoje delo, v Turčijo so se odpravili povsem prostovoljno. Sedmerica psov, ki je odkrivala preživele v Turčiji pa predstavlja – čeprav imamo v Sloveniji okoli 100 reševalnih psov – polovico slovenskih kapacitet za reševanje po potresih, je še navedel.

Kar nekaj težkih trenutkov, reševalci in psi so bili ves čas v nevarnosti

Turk je priznal, da je bilo kar nekaj težkih trenutkov. V petek je na primer prišlo do streljanja, ves čas so se gibali med stavbami ali ostanki stavb, ki so bili nagnjeni, a so tvegali, da bi našli oz. rešili čim več ljudi. Težko je bilo gledati tudi trpljenje ljudi, ki so se na pločnikih, cestah poslavljali od svojih bližnjih pokojnih, je navedel.

Karitas še zbira denar

Slovenska karitas je medtem sporočila, da se "iz srca zahvaljuje vsem Slovencem za do zdaj darovanih 121.985 evrov za pomoč prizadetim ob potresu v Turčiji in Siriji".

Ob tem so opozorili, da so potrebe prebivalstva po nujnih potrebščinah v obeh državah še vedno ogromne, ljudi pa prosijo za dodatne donacije.

Dodali so še, da je Karitas Sirije samo v petek v Alepu prizadetim po potresu razdelil 100 paketov s hrano in 100 odej. V bližnjih krajih so naročili tudi dodatnih 2000 paketov s hrano, 2000 paketov po šest litrov pitne vode, 500 odej, 500 žimnic in 600 higienskih setov, ki jih bodo razdeljevali v prihodnjih dneh.

Številne mednarodne enote za iskanje preživelih se medtem zaradi poslabševanja varnostnih razmer, poškodb in izčrpanosti počasi umikajo z območij, prizadetih zaradi potresa, so še sporočili z ministrstva za obrambo.