Ali Hamenej je glasovnico oddal prvi. Foto: Reuters
Ali Hamenej je glasovnico oddal prvi. Foto: Reuters

V Iranu prvič po množičnih protestih leta 2022 potekajo parlamentarne volitve, na katerih so še pred odprtjem volišč pričakovali zgodovinsko nizko volilno udeležbo. Po napovedih naj bi konservativna politična struja obdržala večino.

Okoli 61 milijonov volivcev izbira 290 poslancev parlamenta in 88 članov t. i. posebnega zbora strokovnjakov, pristojnega za izvolitev vrhovnega voditelja. Za 290 sedežev se poteguje rekordnih 15.200 kandidatov, med njimi je 1713 žensk. Le 30 kandidatov je iz tabora reformistov, ki so volitve označili za "nesmiselne, nekonkurenčne, nepoštene in neučinkovite pri upravljanju države."

Volišča so se odprla ob 8. uri po krajevnem času.

Vrhovni iranski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je glasovanje označil za versko dolžnost, je v Iranu prvi oddal svoj glas. "Glasujte čim prej ... danes so oči iranskih prijateljev in sovražnikov uprte v izide (volitev). Razveselite prijatelje in razočarajte sovražnike," je dejal Hamenej.

Uradne ankete so kazale, da naj bi glasovalo le približno 41 odstotkov Irancev. Glasovnice bodo večinoma prešteli ročno, zato bo končni izid objavljen šele čez tri dni, čeprav se bodo delni rezultati morda pojavili že v soboto.

"Prizadevam si za spremembo režima, zato sem se odločil, da ne bom volil, saj bi s tem le utrdil položaj Islamske republike," je dejal 22-letni univerzitetni študent Mehran v osrednjem mestu Isfahan. "Želim živeti svobodno."

Zaprta Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohamadi, zagovornica pravic žensk, je volitve označila za "prevaro".

Parlamentarne volitve so povezane z glasovanjem za 88-člansko skupščino strokovnjakov, vplivno telo, ki ima nalogo izbrati naslednika 84-letnega Hameneja.

Inflacija v Iranu na letni ravni dosega skoraj 50 odstotkov, upanja, da bodo volitve prinesle bistvene spremembe na bolje, pa je malo.