ZDA želijo ohraniti nadzor na naftnimi polji na severovzhodu Sirije. Foto: MMC RTV SLO/EPA
ZDA želijo ohraniti nadzor na naftnimi polji na severovzhodu Sirije. Foto: MMC RTV SLO/EPA

V ponedeljek je severozahodno sirsko mejo z Irakom prečkalo več kot 100 vozil ameriške vojske. Med svojo potjo v Afganistan pa je obrambni minister ZDA Mark Esper dejal, da je del enot še vedno v Siriji z borci Sirskih demokratičnih sil (SDF), sestavljenih pretežno iz kurdskih Ljudskih zaščitnih enot (YPG) ob naftnih poljih in da potekajo razprave, ali naj tam tudi ostanejo.

Po Esperjevih besedah naj bi bila to le ena izmed možnosti in da niso še sprejeli odločitve glede števila enot, ki naj bi ostale, poroča Al Džazira. Predsednik Donald Trump je medtem že dejal, da bo del enot ostal ob poljih, del pa v Siriji blizu Izraela in Jordanije, in to na prošnjo teh dveh držav, poroča BBC.

ZDA za vojaško prisotnost v Siriji sicer nimajo dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a ali sirske vlade.

Namen prisotnosti ameriške vojske ob naftnih poljih naj bi bil preprečiti dostop "Islamski državi in drugim skupinam, ki bi želele tam iskati dobiček za svoje zlobne dejavnosti".

Ta naftna polja sicer niso operativna, a naj bi lahko hitro obnovili obratovanje, umik ameriške vojske pa bi omogočil boj različnih strani v Siriji, vključno z vlado, za nadzor nad polji.

Sorodna novica Turški vdor kršitev mednarodnega prava, a kurdsko vprašanje "ni črno-belo"

Medtem se izteka 120-urna prekinitev turške operacije Izvir miru v Siriji, v času katere naj bi se YPG na zahtevo Ankare umaknil iz obmejnega pasu. Turčija YPG, ki je bil glavna kopenska sila v boju proti IS-ju, označuje za teroristično skupino in jo enači z IS-jem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo operacijo obnovil, če se kurdske sile ne bodo umaknile v zahtevanem času. Erdogan je napovedal še vzpostavitev turških opazovalnih točk na območju, s katerega naj bi se kurdske sile umaknile. Iran, katerega sile so v Siriji na vabilo vlade v Damasku, je izrazil nasprotovanje temu. Sirska suverenost mora biti spoštovana, je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Teheranu Abas Musavi.

Zaradi turške ofenzive v sosednji državi je razseljenih več sto tisoč ljudi, ubitih je bilo tudi več deset civilistov.

Asad je Idlib na severozahodu države izpostavil kot ključno prizorišče za
Asad je Idlib na severozahodu države izpostavil kot ključno prizorišče za "razrešitev kaosa in terorizma na vseh drugih območjih v Siriji". Foto: Reuters

Asad: Erdogan je tat

Sirski predsednik Bašar Al Asad je medtem Erdogana označil za tatu. "Erdogan je tat (...) ukradel je tovarne, žito in nafto, danes pa krade ozemlje," je dejal med obiskom vojaških enot v pokrajini Idlib. "Vsa območja Sirije so enako pomembna," je poudaril Asad, s čimer je meril na turško ofenzivo na severovzhodu Sirije, za katero Ankara ni pridobila dovoljenja Varnostnega sveta ZN-ja ali vlade v Damasku.

Asad je med prvim obiskom v Idlibu na severozahodu države od leta 2011 tudi poudaril, da bo zmaga nad džihadisti v tej pokrajini ključna za končanje osem let trajajoče državljanske vojne. "Bitka za Idlib je osnova za razrešitev kaosa in terorizma na vseh drugih območjih v Siriji," je dejal sirski predsednik.

Sirske vladne sile zdaj nadzorujejo okoli 60 odstotkov državnega ozemlja, Asad pa je večkrat zatrdil, da bo prevzel nadzor nad celotnim ozemljem. Idlib, ki ima okoli tri milijone prebivalcev, od katerih jih je približno polovica razseljenih iz drugih delov države, je zadnje večje oporišče upornikov v Siriji.

Pokrajina je od januarja v rokah džihadističnega zavezništva Hajat Tahrir al Šam, ki ga vodi bivša podružnica Al Kaide v Siriji, tam pa so prisotne tudi druge uporniške skupine.
Sirska vlada in njeni ruski zavezniki so aprila sprožili obsežno bombardiranje pokrajine.

Avgusta so vladne sile nato začele še kopensko ofenzivo, med katero so zavzele več območij na jugu pokrajine.

Macron za podaljšanje prekinitve ognja

O stanju v Siriji sta govorila francoski in ruski predsednik Emmanuel Macron in Vladimir Putin. Macron je poudaril pomembnost podaljšanja prekinitve ognja, oba pa sta se zavzela za spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije.

Iz Kremlja so sporočili, da sta oba predsednika poudarila pomembnost zagona dialoga različnih strani v Siriji, ki bi pod okriljem ZN-a potekal konec meseca v Ženevi. Cilj je doseči stabilen političen dogovor v državi, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Putin se je medtem v Sočiju srečal z Erdoganom, s katerim bo prav tako govoril o Siriji, že v soboto pa je o tej državi govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel.