Izraelsko kulturno društvo v Spodnji Avstriji predlog vlade razume v smeri, da bodo morale klavnice in trgovine, kjer prodajajo meso košer, voditi seznam svojih strank. Foto: EPA
Izraelsko kulturno društvo v Spodnji Avstriji predlog vlade razume v smeri, da bodo morale klavnice in trgovine, kjer prodajajo meso košer, voditi seznam svojih strank. Foto: EPA
Ultraortodoksni Judi prinašajo svoje kokoši mesarju na tržnici Mea Šarim v Jeruzalemu, ki kokoši pred njimi še žive zakolje oziroma jim odreže glavo, kar je v skladu z njihovimi običaji. Foto: EPA
V Avstriji je treba po zakonodaji živino pred zakolom omamiti, kar pa ni v skladu z judovsko tradicijo. Foto: EPA

Vlada Spodnje Avstrije meni, da izvajanje obrednega klanja ali šahite ni v skladu z zakonom o zaščiti živali, poroča Wiener Zeitung, ki pa ne omenja, ali to velja tudi za meso halal, ki ga uživajo muslimani.

V Avstriji je treba sicer po zakonodaji živino pred zakolom omamiti. Ker muslimani omamljanje izvajajo – pogoj za halal je le, da žival zaradi učinkovine ne umre –, smernice na njihov obredni zakol ne vplivajo. Judovski zakol pa poteka drugače: pri šahiti je živina popolnoma pri zavesti, ko se ji prereže vrat, omami pa se nemudoma po rezu; tak obredni zakol se lahko dogaja le v posebnih klavnicah, prisoten pa mora biti tudi veterinar.

Osebna obrazložitev nakupa
Vlada v tej avstrijski zvezni deželi je v predlaganem dopisu zapisala, da je svoboda veroizpovedi samoumevna in da tega ne prevprašujejo, zato je šahita tudi zaščitena z zakonom o verski svobodi, a so verski predpisi in navade iz zakona o zaščiti živali izvzete oziroma jih je treba obravnavati posamezno.

Da bi se šahito izjemoma odobrilo, morajo morebitni potrošniki predložiti "osebno obrazložitev", stalno mesto prebivanja te osebe pa bi moralo biti v Spodnji Avstriji. Osebe morajo tudi dokazati, da so del verske skupnosti, ki zahteva uživanje košerskega mesa, piše v dopisu deželne vlade, ki so ga ta mesec poslali Izraelski kulturni skupnosti (IKG).

Imenska registracija
Kot opozarja nemški tednik Spiegel, to pomeni, da bi se morali glede na predlagane smernice Judje imensko registrirati, če bi želeli kupovati meso košer, dobili pa bi lahko le "smiselne količine". To bi lahko znašalo od 300 do 400 gramov tedensko, kolikor zaužitega mesa priporočajo na Dunaju, ali pa 1,25 kilograma tedensko, kar je povprečna poraba mesa v Avstriji na osebo.

Deželni minister Gottfried Waldhäusl iz vrst svobodnjakov (FPÖ), ki je odgovoren za področje zaščite živali, je v sredo pojasnil, da je dopis, ki so ga posredovali IKG-ju, temeljil na odločbi nekdanjega deželnega ministra iz vrst SPÖ-ja Mauricea Androscha. A je socialdemokrat že zavrnil njegove izjave, češ da si načrti nikakor niso podobni. Lani je namreč predpisal registracijo oseb, ki izvajajo obredni zakol oziroma šahito, ne pa oseb, ki kupujejo košersko meso, je pojasnil.

Pozivi vladi
IKG je dopis razumel, kot da bodo morale klavnice in trgovine, kjer prodajajo meso košer, voditi seznam svojih strank. Predsednik IKG-ja Oskar Deutsch je za avstrijski radio ORF opozoril, da ga poteza deželne vlade spominja na obdobje, za katero upa, da se ne bo več ponovilo. Izrazil je upanje, da ne bo prišlo do registracije kupcev mesa košer.

Tudi vodja SPÖ-ja Christian Kern je v sredo kritiziral smernice ter pozval kanclerja Sebastiana Kurza iz vrst Ljudske stranke (ÖVP), naj končno nekaj ukrene glede njegovih koalicijskih svobodnjakov, ki napadajo temelje republike. Ministrska predsednica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner (ÖVP) je po burnih odzivih za avstrijsko tiskovno agencijo APA sicer zagotovila, da se potrošnikom ne bo treba registrirati.