Alijev je govoril po televiziji, potem ko so separatistične oblasti v Gorskem Karabahu, kjer živijo večinoma etnični Armenci, sporočile, da so privolile v ustavitev spopadov, v četrtek pa bodo z Bakujem začele pogovore o integraciji. Kot je dejal, Azerbajdžan nima nič proti armenskemu ljudstvu v Gorskem Karabahu, saj so "naši državljani", ampak samo proti njihovemu "zločinskemu" separatističnemu vodstvu.

Azerbajdžanski predsednik je napovedal, da bodo po zavzetju armenske enklave integrirali prebivalstvo Gorskega Karabaha, ki bo lahko sodelovalo na volitvah, se izobraževalo v državnih šolah in svobodno živeli v skladu s svojimi krščanskimi verskimi prepričanji v sicer večinsko muslimanski državi. "Karabah bomo spremenili v raj," je zatrdil.

Ob tem je še dejal, da ceni dejstvo, da Armenija, na katere podporo se je enklava zanašala tri desetletja, ni posredovala proti vojaški operaciji Bakuja, ampak pokazala politično kompetentnost, kar cenijo in bo po njegovih besedah izboljšalo možnosti za mirovna pogajanja.

Po premirju pogovori

Premirje so sklenili, potem ko je Armenija sporočila, da je bilo v azerbajdžanski operaciji ubitih najmanj 32 ljudi, več kot 200 pa ranjenih.

"S posredovanjem poveljstva ruskega mirovnega kontingenta je bil dosežen dogovor o popolni ustavitvi sovražnosti od 20. septembra ob 11. uri po srednjeevropskem času," je samooklicano predsedstvo regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živi večinsko armensko prebivalstvo, zapisalo v izjavi na družbenih omrežjih.

"O vprašanjih, ki jih je izpostavila azerbajdžanska stran v zvezi z reintegracijo, zagotavljanjem pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu, bomo razpravljali na srečanju med predstavniki lokalnega armenskega prebivalstva in osrednjimi organi Republike Azerbajdžan," so še sporočile separatistične oblasti in dodale, da bo srečanje potekalo v četrtek v mestu Jevlah.

Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem v televizijskem nagovoru narodu izjavil, da Erevan ni sodeloval pri pripravi dogovora o ustavitvi ognja med separatisti in Azerbajdžanom. Vseeno pa je poudaril, da je zdaj izjemno pomembno, da se premirje ohrani in spoštuje.

"Upamo, da se vojaško zaostrovanje ne bo nadaljevalo, saj je v sedanjih razmerah zelo pomembno zagotoviti stabilnost in ustavitev spopadov," je dejal in izrazil upanje, da bodo ruski mirovniki zagotovili izvajanje prekinitve ognja. Prav tako je ponovil, da v regiji ni armenskih vojaških sil.

Varuhinja človekovih pravic v Armeniji Anahit Manasjan je na Facebooku zapisala, da je bilo v manj kot 24 urah azerbajdžanske operacije v Gorskem Karabahu ubitih najmanj 32 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Ob tem je dodala, da je bilo ubitih sedem civilistov, med njimi tudi dva otroka.

Urad župana v glavnem mestu Gorskega Karabaha Stepanakert je prebivalce danes pozval, naj ne bežijo iz pokrajine. "V tem trenutku ni potrebe po selitvi. Pozivamo vas, da upoštevate varnostna navodila in ostanete v kleteh ter protibombnih zakloniščih," je sporočil urad župana.

Kljub pozivom separatističnih oblasti so ruske mirovne sile, ki so na območju prisotne v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2020, z najnevarnejših območij evakuirale več kot 2000 civilistov, od tega več kot tisoč otrok, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Alijev: Separatisti naj se vdajo

Azerbajdžanski predsednik je pred ustavitvijo spopadov v telefonskem pogovoru z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom zagotovil, da "bodo končali protiteroristične ukrepe, če se bodo (armenski separatisti) vdali", so sporočili iz urada predsednika.

Dodal je, da so predstavnike armenskih prebivalcev, ki živijo v Gorskem Karabahu, že večkrat povabili na pogovore o "reintegraciji", a da so to možnost zavrnili. Znova pa so jih povabili na pogovore ob začetku operacije.

Blinken je sicer v torek govoril tudi z armenskim premierjem in mu je zagotovil podporo ZDA.

Putin upa na mirno rešitev spora

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil upanje za mirno rešitev spora v Gorskem Karabahu, pri čemer dogovora o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen ob posredovanju ruskih mirovnikov, ni omenil.

"Smo v tesnih stikih z vsemi stranmi konflikta, z oblastmi v Erevanu, z oblastmi v Stepanakertu in Bakuju. Upam, da bomo odpravili napetosti in rešitev te problematike prenesli na miroljubno pot," je dejal na srečanju s kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem.

Putin dogovora o prekinitvi ognja ni omenil. Za zdaj tako ni jasno, ali so bile njegove izjave, ki jih je predvajala ruska državna televizija, podane pred razglasitvijo premirja v Karabahu ali po njej. Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ni želel komentirati dogovora o prekinitvi ognja. "Podrobnosti še nimam," je dejal na novinarski konferenci.

Guterres poziva h koncu spopadov

"Generalni sekretar ZN-a poziva k takojšnjemu končanju spopadov, deeskalaciji in strogemu spoštovanju premirja iz leta 2020 ter načel mednarodnega humanitarnega prava," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred prekinitvijo ognja dejal Guterresev tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

K ustavitvi spopadov je Armenijo in Azerbajdžan pozvala tudi Rusija. "Zaradi hitrega stopnjevanja oboroženih spopadov v Gorskem Karabahu pozivamo sprti strani, naj nemudoma ustavita prelivanje krvi, prekineta sovražnosti in preprečita civilne žrtve," je po poročanju ruske državne agencije TASS sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Kot so dodali, ruski vojaki, nastanjeni na tem območju, podpirajo civilno prebivalstvo v Gorskem Karabahu in zagotavljajo zdravstveno pomoč ter pomagajo pri evakuaciji.

Po začetku vojaške operacije so iz 16 vasi v Gorskem Karabahu zaradi obstreljevanja azerbajdžanskih sil evakuirali več kot 7000 ljudi, je na družbenih omrežjih sporočil varuh pravic Karabaha Gegham Stepanjan, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Med ranjenimi je 29 civilistov, je dodal.

Etnični Armenci v Gorskem Karabahu so v torek pozvali k premirju in začetku pogajanj, a po poročanju BBC-ja je azerbajdžanski ultimat jasno pokazal, da je namen Bakuja popolnoma prevzeti nadzor nad gorsko enklavo, ki je sicer mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej večino prebivalstva predstavljajo etnični Armenci. Tam jih živi 120.000.

Armenski premier Pašinjan je Azerbajdžan obtožil, da je namen njihove operacije "etnično čiščenje".

Obrambno ministrstvo v Bakuju je sporočilo, da je "protiteroristična operacija" namenjena uveljavitvi umika armenskih enot iz regije, kot je bilo določeno v premirju leta 2020. V Bakuju so pozneje armenske separatiste v Gorskem Karabahu pozvali k pogovorom, vendar le, če bodo prej izročili orožje.

Azerbajdžan pravi, da je napad sprožil kot odziv na smrti šestih ljudi, vključno s štirimi policisti, v dveh eksplozijah min v torek zjutraj. Predstavniki etničnih Armencev medtem pravijo, da je azerbajdžanska vojska kršila premirje.