V Prištini so imenovanje pozdravili, Beograd pa meni, da kaže na željo ZDA po večji vlogi pri reševanju kosovskega vprašanja. Foto: EPA
V Prištini so imenovanje pozdravili, Beograd pa meni, da kaže na željo ZDA po večji vlogi pri reševanju kosovskega vprašanja. Foto: EPA

Ameriški časnik The Hill poroča, da bo Richard Grenell vodil prizadevanja ZDA, da bi Srbiji in Kosovu pomagali doseči formalen mirovni sporazum, katerega rezultat bi lahko bilo srbsko priznanje Kosova.

Srbska ministrica za evropske povezave Jadranka Joksimović je v odzivu na imenovanje Grenella ocenila, da njegovo imenovanje kaže na povečan interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa oziroma ZDA za rešitev kosovskega vprašanja. Za srbsko televizijo RTS je poudarila, da format dialoga med Prištino in Beogradom ostaja enak in da bo še naprej potekal v okviru Evropske unije.

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović pa meni, da z imenovanjem ZDA kažejo, da želijo imeti večjo vlogo pri reševanju kosovskega vprašanja. Ponovil je zahtevo Srbije, da Kosovo odpravi carine na srbsko blago.

Kosovski politični vrh je imenovanje Grenella pozdravil

Predsednik Kosova Hashim Thaci je na Facebooku zapisal, da je imenovanje Grenella še en dokaz, da ZDA stojijo ob Kosovu na vsakem pomembnem koraku. "Zdaj smo še bolj prepričani o procesu dialoga in priložnosti, da dosežemo priznanje Srbije ter članstvo v Združenih narodih ter tako dokončamo mednarodno konsolidacijo države. To je dobra novica za regijo in vse, ki se zavzemajo za trajen mir, razvoj in boljše življenje v vseh državah jugovzhodne Evrope."

"Skupaj si bomo prizadevali za brezpogojen dialog, da bi dosegli medsebojno priznanje v okviru obstoječih meja," pa je v odzivu zapisal kosovski premier Ramush Haradinaj. Zunanji minister Kosova Behgjet Pacolli je pozdravil imenovanje in tvitnil, da kaže na interes ZDA in "osebni interes Trumpa za dosego pravno zavezujočega dogovora med državama, ki bo vodil do medsebojnega priznanja in miru v naši regiji".

Pogajanja v slepi ulici od novembra lani

Pogajanja o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom, ki potekajo od leta 2011 pod okriljem EU-ja, so v slepi ulici od novembra lani, ko je Priština uvedla carine na srbsko blago. Uvedla jih je, ker je Beograd preprečil sprejem Kosova v Interpol. Kosovo kljub pritiskom ZDA in EU-ja vztraja pri carinah, zaradi česar Srbija zavrača nadaljevanje pogovorov o normalizaciji odnosov.

A to bi se utegnilo spremeniti po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, po katerih je v vladi v Prištini pričakovati nove obraze. Ugiba se, da bi lahko nova kosovska vlada ukinila carine na srbsko blago, Srbija pa bi se med drugim odpovedala lobiranju po svetu za preklic priznanja kosovske države in oviranju sprejema Kosova v mednarodne organizacije.