"Iz Moskve prihajajo znaki, da bi se diplomatski procesi lahko nadaljevali, vendar do zdaj nismo videli nobenih opaznih znakov umika ali deeskalacije," je Stoltenberg dejal na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju.

Tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin je opozoril pred provokacijo Rusije za opravičilo vojaškega posredovanja v Ukrajini. Dejal je, da so seznanjeni z omenjenimi skrb vzbujajočimi poročili o obstreljevanju, da pa podrobnosti še zbirajo. Opozoril je, da bi Rusija lahko skušala iskati izgovor za napad na Ukrajino in da ZDA že nekaj časa opozarjajo, da bi Rusija lahko skušala to storiti, da bi upravičila vojaški spor. Zagotovil je, da bodo ZDA to zelo pozorno spremljale.

Sorodna novica Slovenija bo Ukrajini pomagala s tehnično opremo, z orožjem pa ne

Tudi Stoltenberg je dejal, da še niso prepričani glede incidentov na vzhodu Ukrajine, da pa so že videli poskuse Moskve, da bi našla pretvezo za napad na Ukrajino. To je označil za skrb vzbujajoče, saj je v Donbasu kar nekaj ruskih častnikov, ki bi lahko poskrbeli za pretvezo. Zagotovil je, da bodo še naprej pozorno spremljali dogajanje in razgaljali ruske dezinformacijske načrte ter dejanja, da bi Moskvi zapletli in otežili invazijo.

Biden: Putina ne bom poklical

Oglasil se je tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da je nevarnost ruske invazije v Ukrajino "zelo velika" in da bi se napad lahko zgodil v nekaj dneh, čeprav Moskva trdi, da se ruski vojaki umikajo z območij blizu ukrajinske meje.

"Grožnja je zelo velika, saj Rusi še niso premaknili nobene svoje enote. Nasprotno, prišlo je še več vojakov," je Biden dejal novinarjem v Beli hiši. "Obstajajo tudi razlogi za domnevo, da so ruske sile vpletene v lažno operacijo, da bi imeli izgovor za invazijo. Vse kaže, da je Rusija pripravljena napasti Ukrajino," je dejal Biden, ki meni, da bi se lahko napad zgodil že v naslednjih dneh.

Biden je sicer dejal tudi, da "diplomatska pot še vedno obstaja" in da naj bi podrobnosti predstavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Predsednik ZDA je ob tem dejal še, da Putina ne namerava poklicati po telefonu.

Blinken: Rusija naj naznani, da ne bo napadla Ukrajine

Blinken je nato v Varnostnem svetu Združenih narodov pozval Rusijo, naj odstopi od poti do vojne in javno razglasi, da ne bo napadla Ukrajine. "Če si res želi miru, lahko ruska vlada danes brez zadržkov, pogojev in izmikanj naznani, da Rusija ne bo napadla Ukrajine," je dejal Blinken in zagotovil, da v VS-ju ZN-u ni zato, da bi začel vojno, ampak da jo prepreči. Dodal je, da je ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu predlagal, da se prihodnji teden srečata v Evropi.

Sorodna novica Janša: Na usodi Ukrajine se bije bitka za Evropo

ZDA ne verjamejo ruskim trditvam o umiku enot z meje z Ukrajino, ampak trdijo, da se je število ruskih vojakov na meji celo povečalo. "Rusija lahko danes naznani, da ne bo napadla Ukrajine in to potrdi z vrnitvijo vojske, tankov, letal v vojašnice in hangarje ter s tem, da pošlje diplomate za pogajalsko mizo," je dejal Blinken.

"Naše informacije jasno kažejo, da se ruske sile na meji z Ukrajino, vključno s kopenskimi enotami in letali, pripravljajo na napad na Ukrajino v naslednjih dneh," je še dejal ameriški državni sekretar. Dodal je, da nameravajo Rusi napasti z raketami in bombami, kibernetskimi napadi in potem vpadom tankov in vojakov proti ključnim tarčam, vključno s prestolnico Kijev.

Veršinin: Kijev krši sporazum iz Minska

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin je obtožbe o pripravah na napad na Ukrajino označil kot povsem neutemeljene in Ukrajino obtožil nenehnega kršenja sporazuma iz Minska, ki je leta 2015 uvedel prekinitev spopadov na vzhodu Ukrajine.

"Ukrajina trmasto zavrača implementacijo določil sporazuma iz Minska in izvaja nenehne napade v regiji Donbas, ki zahtevajo na tisoče žrtev. Poskusi valjenja krivde na Rusijo so jalovi in brezpredmetni ter namenjeni odvračanju pozornosti od Ukrajine," je dejal Veršinin. Kot navadne špekulacije je zavrnil tudi ameriška obveščevalna poročila, da želi Rusija ustvariti pretvezo za napad na Ukrajino. "Mislim, da smo imeli dovolj špekulacij okrog tega," je dejal.

Po njegovih besedah je edini cilj Zahoda, da organizira vojno. "V nasprotnem primeru bi marionetna vlada v Kijevu že zdavnaj uresničila sporazum iz Minska. Ker se to ni zgodilo, lahko ugotovimo, da želi Zahod vojno z Rusijo," je sklenil Rus.

Zelenski: Možnosti za članstvo Ukrajine v Natu izginjajo

Možnosti, da bi se Ukrajina pridružila zvezi Nato, izginjajo, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da za njegovo trditev obstaja konkreten vzrok – nasprotovanje Rusije in nekaterih držav članic severnoatlantskega zavezništva.

Zelenski je še dejal, da to ni skrivnost, a držav članic Nata, ki naj bi nasprotovale vstopu Ukrajine v zavezništvo, ni imenoval. Prisotnost ruskih vojakov na ukrajinskih mejah pa je po njegovem mnenju sredstvo Rusije za pritisk.

Ukrajinski predsednik je tudi ponovil svojo ponudbo za neposredna pogajanja z Moskvo. Kremelj na dozdajšnje prošnje Kijeva po neposrednih pogovorih še ni odgovoril. Moskva je do zdaj že večkrat dala vedeti, da bi moral Zelenski pred pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom najprej uresničiti že dosežene dogovore.

Moskva: Ruske sile se vračajo v oporišča

Moskva je danes objavila dve napovedi, da se bodo ruske sile po končanih vajah vrnile v oporišča. "To je proces, ki bo trajal nekaj časa," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. "Obrambno ministrstvo je sporočilo, da se nekatere faze vaj končujejo in da se določene enote vračajo v stalna oporišča," je še dejal Peskov. Dodal je, da se sile "ne morejo kar tako dvigniti v zrak in odleteti" in da ima obrambno ministrstvo glede umikanja "določen urnik".

Voditelji Nata, ZDA in zahodnih zaveznic so medtem izrazili dvom o opaznem umikanju ruskih enot, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da naj po njegovem mnenju sploh ne bi šlo za umik, temveč se ruske vojaške sile zgolj premikajo.

Zahodne države so Rusijo obtožile, da je na mejo z Ukrajino razporedila več kot 100.000 vojakov, in opozorile na uničujoče sankcije, če bo Moskva zaostrila tamkajšnji separatistični spor.

Kremelj medtem zanika, da bi načrtoval invazijo, in pravi, da gre zgolj za vojaške vaje. Prav tako so v Rusiji kritizirali zahodne uradnike in medije, ker komentirajo, kako Rusija premika svojo vojsko na svojem ozemlju.

Izgon "ni bil z ničimer izzvan"

Rusija je medtem izgnala dva ameriška diplomata z veleposlaništva v Moskvi, je sporočil State Department. Dodali so, da je eden od njiju namestnik veleposlanika Bart Gorman. "Lahko potrdimo, da je Rusija izgnala namestnika vodje naše misije v Rusiji Barta Gormana," je sporočil State Department. Dodali so, da "ruski ukrep ni bil z ničimer izzvan" in ga v Washingtonu jemljejo kot stopnjevanje napetosti ter razmišljajo o odgovoru. "Zdaj je bolj kot kadar koli prej pomembno, da imata naši državi na položaju vse potrebne diplomatske predstavnike zaradi komunikacije med vladama," je še sporočil State Department.

Eksplozija naj bi poškodovala vrtec

Po objavi informacije, da Rusija del vojaških enot umika z obmejnega območja z Ukrajino, so z vzhoda te države poročali o eksploziji, ki naj bi poškodovala vrtec. Tako ukrajinska vojska kot separatisti zanjo niso prevzeli odgovornosti.

Z vzhoda Ukrajine so zjutraj poročali o eksplozijah, ki naj bi odjeknile na letališču v regiji Donbas, kjer so ruski separatisti. To je potrdila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

V tej regiji med ukrajinsko vojsko in separatisti spopadi potekajo že od leta 2014, ko je bil Rusiji po razpisanem referendumu priključen Krimski polotok, česar mednarodna skupnost in Kijev ne priznavata.

Ukrajinska vojska je ruske separatiste obtožila napada na naselje v bližini spornega ozemlja Ljudske republike Lugansk. Trdijo, da so izstrelki zadeli otroški vrtec, pri čemer naj bi bila ranjena civilista (domnevno vzgojiteljici). Izstrelek pa naj bi zadel še objekt šole, polovica naselja pa da je ostala brez električne energije. Prebivalce so evakuirali.

Fotografije, objavljene na Facebookovem računu poveljniškega centra, prikazujejo civiliste, ki se skrivajo v kleti, ter igralnico vrtca z ruševinami in luknjo v steni, ki jo je povzročila granata.

Tudi dopisnik ameriškega BuzzFeeda Christopher Miller je poročal o napadu na vrtec in se pri tem skliceval na lokalne vire.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba poškodb ni omenil, je pa obsodil obstreljevanje. "Pozivamo vse partnerje, naj hitro obsodijo to hudo kršitev sporazumov iz Minska, ki jo je zagrešila Rusija ob že tako napetih varnostnih razmerah," je dejal, pri čemer je imel v mislih mednarodni sporazum iz leta 2014 med Rusijo in Ukrajino, ki naj bi končal spopade na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je obtožilo Rusijo kršitve sporazuma v Minsku.

Ruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa so že pred tem obtožili ukrajinske vojaške enote, da so jih v zadnjih 24 urah napadle štirikrat, pri tem naj bi uporabili 82-milimetrske minomete, ročne granate in puške. Še vedno preverjajo, ali je bil v napadu kdo ranjen, poroča portal RT.com.

"Sovražnik poskuša na neposreden ukaz vojaško-političnega vodstva v Kijevu zaostriti konflikt," je izjavil vodja ljudske milice samooklicane republike Lugansk Jan Leščenko.

Kremelj: Zahodni mediji so si uničili ugled

Iz Kremlja so po poročanju portala rt.com še sporočili, da so si vsi zahodni mediji, ki so poročali o datumu domnevnega napada Rusije na ukrajinsko ozemlje, uničili svoj ugled. Rusija ne bo zahtevala uradnega opravičila.