Med sojenjem so se v Londonu izbrali Assangeevi podporniki. Foto: Reuters

Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji v Londonu zaradi obtožb posilstva na Švedskem pogojno izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi na Švedsko s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo.

Ekvador mu je sicer podelil tudi azil in državljanstvo, a Assange veleposlaništva ni mogel zapustiti in je tam bival sedem let. Prejšnji mesec mu je Ekvador – po Wikileaksovi objavi obremenjujočih dokumentov o predsedniku Leninu Morenu – odvzel mednarodno zaščito in državljanstvo in ga predal britanskim oblastem.

Prejšnji mesec ga je britanska policija odvedla z veleposlaništva, vse odtlej je v britanskem priporu. Sodnica Deborah Taylor je v današnji sodbi dejala, da je Assange izkoristil svoj privilegiran položaj, da se je izognil zakonu in s tem izrazil svoj prezir do britanskega pravosodja.

ZDA so po njegovem prijetju aprila že zaprosile Veliko Britanijo za njegovo izročitev. Uradno so ga obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Za to mu grozi pet let zapora, vendar ni jasno, ali so to edine obtožbe.

Kmalu obravnava zahteve za izročitev ZDA

Sodišče naj bi ameriško zahtevo za izročitev Assangea obravnavalo že v četrtek. Ta postopek bo verjetno potekal dalj časa, ni pa za zdaj še jasno, ali bo moral pred morebitno izročitvijo ZDA najprej prestati še omenjenih 50 tednov zapora v Veliki Britaniji.

Britansko sodišče obsodilo Assangea