Sodnica Vanessa Baraitser, ki je odločala tudi o izročitvi, je obrazložila, da "obstajajo resni razlogi za prepričanje, da se Assange v primeru izpustitve iz zapora ne bo predal sodišču in se soočil s pritožbenim postopkom," poroča CNN.

ZDA so se medtem pritožile na razsodbo proti izročitvi Assangea, kar je danes potrdila tudi odvetnica Clair Dobbin. Predtem so sodišče pozvali, naj Assangea ne izpustijo na prostost.

"Kar se tiče pravičnosti, morajo imeti ZDA možnost pritožbe na odločitev. Če gospod Assange med tem procesom zbeži, potem bodo izgubili to možnost," je še pojasnila sodnica.

Julian Assange tako ostaja v strogo varovanem zaporu Belmarsh na jugovzhodu Londona. Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je bival med letoma 2012 in 2019, kršil pogojni izpust. Takrat mu je poleg izročitve ZDA grozil še pregon na Švedskem, kjer pa so od obtožb odstopili.

Assangeeva družina in podporniki razočarani

Assangeeva partnerica in mati njunih otrok Stella Moris je označila odločitev za razočaranje. "Pozivam pravosodno ministrstvo, naj opusti vse obtožbe, predsednika ZDA pa, da pomilosti Juliana," je dodala.

Odgovorni urednik WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson je nad odločitvijo ogorčen in meni, da se bodo Assangeevi odvetniki pritožili.

Sodišče zavrnilo izročitev ZDA

Sorodna novica Britansko sodišče zavrnilo izročitev Assangea, Mehika ponuja politični azil

Sodišče je sicer v ponedeljek razsodilo proti izročitvi zaradi pogojev, ki bi Assangea čakali v ZDA. Sodnica je še dejala, da obstajajo dokazi o njegovih mislih na samopoškodovanje in samomor.

Assangeu v ZDA grozi 175 let zapora zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih depeš. Dokumente je WikiLeaks pridobil od žvižgačke, nekdanje vojaške analitičarke Chelsea Manning, prej znane kot Bradley Manning.

Ameriško tožilstvo trdi, da je Assange Chelsea Manning pomagal kršiti ameriški zakon o vohunjenju, da je sodeloval pri vdorih v računalnike in objavljal zaupne informacije, ki da so ogrozile njihove vire.

Assangeevi odvetniki trdijo, da gre za politično motiviran pregon, ker je Wikileaks objavil dokumente, ki razkrivajo vojne zločine ZDA v Iraku.