Resnica ni zločin, opozarjajo Assangeevi podporniki. Foto: Reuters
Resnica ni zločin, opozarjajo Assangeevi podporniki. Foto: Reuters

Kot je pojasnilo sodišče, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi Assangea čakali v ZDA. Sodnica je še dejala, da obstajajo dokazi o njegovih mislih na samopoškodovanje in samomor. "Splošen vtis je, da gre za depresivnega in občasno obupanega človeka, ki se boji za svojo prihodnost," je povedala. Če bi v ZDA odločili, da je kriv po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Assange je na odločitev sodišča na prvi stopnji čakal v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh. "Ocenjujem, da postopki, ki ga čakajo v ZDA, gospodu Assangeu ne bodo preprečili, da bi našel pot, da stori samomor. Zaradi njegovega duševnega zdravja sem se odločila zavrniti izročitev," je na sodišču še pojasnila sodnica.

Že posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju Nils Melzer je opozoril, da se je zdravstveno stanje 49-letnega Avstralca v zaporu resno poslabšalo, celo tako zelo, da je ogroženo njegovo življenje. Britanske oblasti je zato pozval k takojšnji izpustitvi ustanovitelja Wikileaksa iz zapora ali premestitvi v hišni pripor, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, naj ga pred iztekom mandata pomilosti.

Pred objavo odločitve se je pred poslopjem sodišča v Londonu zbralo več deset njegovih privržencev, ki so zahtevali njegovo izpustitev na prostost.

ZDA razočarane nad odločitvijo sodišča

Ameriško pravosodno ministrstvo je izrazilo razočaranje nad odločitvijo britanskega sodišča, da zavrne izročitev Assangea ZDA. Sporočili so, da bodo še naprej skušali doseči njegovo izročitev.

"Medtem ko smo izjemno razočarani nad zadnjo odločitvijo sodišča, smo tudi zadovoljni, da so ZDA imele prav pri vseh pravnih argumentih," je navedlo pravosodno ministrstvo ZDA.

Britansko prvostopenjsko sodišče je namreč zavrnilo Assangeeve trditve, da je šlo pri objavi tisočih zaupnih dokumentov ameriške vojske in diplomatskih depeš za svobodo govora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Še naprej si bomo prizadevali za izročitev gospoda Assangea ZDA," so poudarili na ameriškem ministrstvu. Napovedali so pritožbo na odločitev britanskega sodišča, za kar imajo 14 dni časa.

Po poročanju BBC-ja to pomeni, da Assangea ne bodo nemudoma izpustili iz zapora. Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še precej časa.

Mehika pripravljena ponuditi politični azil

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je medtem sporočil, da je Mehika Assangeu pripravljena ponuditi politični azil.

"Assange je novinar in si zasluži priložnost, podpiram njegovo pomilostitev. Zaščitili ga bomo," je dejal Lopez Obrador.

"Zunanjega ministra bom prosil, naj britansko vlada povpraša o možnostih za izpustitev Assangea in možnostih Mehike, da ponudi politični azil," je še dejal.

Asaangeevi podporniki opozarjajo, da ZDA z njegovim pregonom napadajo svobodo medijev. Foto: Reuters
Asaangeevi podporniki opozarjajo, da ZDA z njegovim pregonom napadajo svobodo medijev. Foto: Reuters

Razkritje vojnih zločinov

Assangeevi podporniki opozarjajo, da so ameriške obtožbe zoper njega napad na svobodo medijev. Obtožbe zoper 49-letnika se nanašajo na objave več sto tisoč dokumentov o poteku vojn v Afganistanu in Iraku pa tudi diplomatskih depeš v letih 2010 in 2011 na portalu Wikileaks. Dokumente so pridobili od žvižgačke, nekdanje vojaške analitičarke Chelsea Manning, prej znane kot Bradley Manning.

Tožilstvo je trdilo, da je Assange Chelsea Manning pomagal kršiti ameriški zakon o vohunjenju, da je sodeloval pri vdorih v računalnike in objavljal zaupne informacije, ki da so ogrozile njihove vire.

Assange zanika, da je koval zaroto s Chelsea Manning za razvozlanje gesla na ameriških računalnikih. Dodaja, da ni nikakršnih dokazov, da je bil kdor koli pri tem ogrožen, poroča Guardian.

Njegovi odvetniki trdijo, da je pregon politično motiviran in da ameriška vlada Assangea preganja, ker je Wikileaks objavil ameriške dokumente, ki razkrivajo dokaze o vojnih zločinih in kršitvah človekovih pravic v ameriških vojnah.

Wikileaks: Dan zmage za Assangea, a ne dan zmage za novinarstvo

Assangeeva zaročenka Stella Moris je odločitev sodišča označila za zmago za Assangea, a poudarila, da ona in njuna sinova ne bodo praznovali, dokler se ne vrne domov. "Današnja zmaga je prvi korak k pravici v tem primeru. Zadovoljni smo, da je sodišče prepoznalo resnost in nehumanost tega, kar je pretrpel in kar mu grozi, a ne pozabimo, da ZDA niso umaknile obtožnice," je dejala novinarjem pred sodiščem. Ob tem je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj konča zadevo.

Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je poudaril, da je danes dan zmage za Assangea, da pa ni nujno dan zmage za novinarstvo. "Pri praznovanju bodimo previdni. Kot je rekla Stella, boja ne bo konec, dokler se ne bo Julian vrnil domov in bo z njo in fantoma," je dodal.

Ameriški neprofitni sklad za svobodo medijev je opozoril, da je primer proti Assangeu "največja grožnja svobodi medijev v ZDA v zadnjih desetletjih". "O zahtevi za izročitev ni bilo odločeno na podlagi svobode medijev, sodnica je odločila, da je ameriški sistem zaporov preveč represiven za izročitev," so zapisali v odzivu.

Generalni sekretar organizacije Novinarji brez meja Christophe Deloire je poudaril, da je odločitev o neizročitvi Assangea ZDA zgodovinski trenutek za svobodo izražanja, saj ne predstavlja dodatne grožnje za preiskovalno novinarstvo.

Žvižgač Edward Snowden je razsodbo pozdravil. "Hvala vsem, ki ste se zoperstavili eni največjih groženj svobodi medijev v zadnjih desetletjih," je tvitnil.

Med letoma 2012 in 2019 na ekvadorskem veleposlaništvu

Assange se je leta 2012 pred izročitvijo ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Takrat je bil zanj veljaven tudi evropski priporni nalog zaradi obtožb o posilstvu na Švedskem. Pozneje so na Švedskem postopek proti njemu opustili.

Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na veleposlaništvo kršil pogojni izpust. Predtem so mu na ekvadorskem veleposlaništvu po zamenjavi na položaju ekvadorskega predsednika odrekli gostoljubje.

Obe strani se lahko na odločitev sodišča še pritožita. Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še precej časa.